Arhiv NTRC

Ljudje že od nekdaj verjamemo, da nam bo lepota odprla vrata do lepšega življenja, srečnejših odnosov, boljšega materialnega položaja in priljubljenosti, pravi asist. dr. Renata Marčič z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dodaja, da obremenjenost z lepotnimi ideali ni nekaj novega. Že v preteklosti so jih v oglaševanju uporabljali za spodbujanje umetnih potreb, želje po izdelkih in njihovi večji potrošnji. V sodobnem času je to postalo bolj pereče, saj nas idealne podobe spremljajo na vsakem koraku – predvsem na družbenih omrežjih, kjer se želi vsak predstaviti na boljši in lepši način.

Razmišljanje, da nas bo boljši videz pripeljal do boljšega življenja, po besedah Marčičeve temelji na tem, da je naša družba zelo površinska. »Mnenje o drugih si ustvarimo na prvo žogo, tudi na podlagi tega, kako je kdo videti. Danes ima skoraj vsak svoj profil na družbenih omrežjih in prvo, kar tam opazimo, je, kako je nekdo videti,« razlaga asistentka na ljubljanski filozofski fakulteti.

H kirurgu kot k frizerju?

Da bi lahko postal obisk lepotnega kirurga nekaj tako vsakdanjega kot obisk frizerja, meni direktorica Klinike Omnia Daša Kovačič Beković, dr. med., specialistka plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije ter kirurgije roke. Slednja v svoji kliniki vsako leto opravi več lepotnih posegov. Poudarila je, da je družba slednje včasih dojemala kot izumetničene. A če so opravljeni tako, da so videti čim bolj naravno, lahko žensko polepšajo in prispevajo k njeni samozavesti, je prepričana. 

Vse več žensk se za lepotne posege po prepričanju Kovačič Bekovićeve odloči, saj v zadnjem času prednjačijo minimalno invazivni tretmaji. Izvedeni so v desetih ali petnajstih minutah, okrevanje ni potrebno. Lepotna kirurginja za tovrstno odpravljanje znakov staranja ne potrebuje skalpela, ampak s pomočjo igle v kožo vbrizga polnila ali botulin toksin oz. botoks. Stranke se za tovrstne posege odločajo tudi zato, ker so vedno bolj dostopni in ker je z njimi povezanih vedno manj tabujev.

Premalo kritičnega pogleda

Umetnica ličenja Mateja Pozeb, ki pod okriljem svojega butičnega lepotnega ateljeja Alterego sodeluje pri ustvarjanju modnih zgodb ter skrbi za ličenje žensk, opaža, da se s svojo podobo obremenjujejo že vedno mlajša dekleta.  Številne si, čeprav je človekov obraz po naravi nekoliko asimetričen, želijo povsem simetrično podobo – da bi bile njihove obrvi povsem enake ali da bi bili obe očesi enako veliki.

Le zdrava mera kritičnosti lahko po mnenju Pozebove vpliva na to, ali bomo ljudje po svetu hodili povsem spremenjeni ali pa se bomo naučili biti zadovoljni v svoji koži. Sama se želi postarati naravno. Blizu ji je citat Coco Chanel, da je lahko ženska krasna v svojih tridesetih, očarljiva pri svojih štiridesetih letih in neustavljivo poželjiva do konca svojih dni.

V tokratni temi Novega tednika predstavljamo tudi pogled mag. Petre Blaj, direktorice uspešnega podjetja Blaj Fasteners iz Griž. Slednja pri ohranjanju mladostnega videza obraza nima predsodkov glede uporabe polnil in botoksa. A prava ženska lepota je, kot poudarja, v največji meri posledica vitalnosti in osebnega zadovoljstva ženske.

Preberite več v Novem tedniku