Danijel Berden

Da lahko tudi drobno naključje vodi k večji zgodbi, dokazuje Folklorno društvo Sveti Štefan iz občine Šmarje pri Jelšah. Pred 24 leti je skupina prijateljev spontano zaplesala po koncu ene od prireditev. Do danes so člani društva nanizali številne nastope v Sloveniji in zunaj meja. Posebnost društva je tudi uprizarjanje iger. Domači kulturni dom so že večkrat napolnili do zadnjega kotička. Kako je bilo nekoč na porokah in kako so fantje odhajali k vojakom, so prikazali tudi v sosednjih krajih. Kot pravijo, jim bo denarna nagrada, ki so jo prejeli ob letošnjem občinskem prazniku Občine Šmarje pri Jelšah, še kako prav prišla.

Preizkusili, koliko znanja imajo v nogah

Folklorno društvo Sveti Štefan deluje od leta 2001. Člani so se zbrali povsem nepričakovano. Skupina prijateljev je ostala na druženju po blagoslovu konj na Babni Gori. Takrat jih je nagovorila Milena Razpotnik. Spodbudila jih je, da so zavzeli oder, kjer je bila prej prireditev, in preizkusili, koliko znanja imajo v nogah. Leta 2003 so društvo tudi uradno registrirali.

Predsednik društva Martin Slatenšek je dejal, da posebno utrjevanje plesnih korakov ni bili potrebno. »Na podeželju je ljudski ples precej domač, zato tudi nam plesi niso bili kaj posebej tuji. Nekatere stvari so se seveda spremenile, a pod budnim očesom naše mentorice smo kmalu utrdili znanje. Prej kot v mesecu dni delovanja smo že imeli prvi nastop. Gasilsko društvo Sveti Štefan, kjer sem bil takrat poveljnik, je pripravilo dogodek od prevzemu avtocisterne. Povabil sem vse plesalce in mentorico in vsi so bili za,« se spominja sogovornik. Dodal je, da so bili vsi navdušeni, da so lahko prikazali plese, ki so jih poznali že njihovi predniki. Za sodelovanje v društvu je bilo vedno dovolj zanimanja. Trenutno v njem sodeluje osem parov. »S predanostjo in trudom vseh smo uspešni,« je povedal.

Nastopajo doma in po svetu

Člani društva se vsako leto udeležijo srečanja folklornih skupin v organizaciji šmarske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ponosni so tudi na številna gostovanja. Slovensko ljudsko izročilo so tako med drugim predstavili v makedonskem Kičevu, nastopili so na Hrvaškem, in sicer v Vidovcu in Zagrebu. Sodelovali so na številnih Slakovih koncertih po Sloveniji in v Avstriji. Predstavili so se tudi na gasilski olimpijadi, ki je bila pred leti v Celju.

Na svojih nastopih predstavljajo predvsem domače, kozjanske in vzhodnoštajerske plese. Pozornost namenjajo tudi ustrezni oblačili kulturi. Pridobiti želijo še prekmurske narodne noše, da bodo lahko prikazali tudi plese iz tamkajšnje pokrajine. Njihovi spleti vključujejo tudi nekaj skečev, med drugim »peč podirat«, »špegu tanc« in podobno.

Ne le ples, tudi igra

Članom društva ni blizu le ples, pri srcu jim je tudi dramska igra. Občinstvu so se doslej predstavili z dvema predstavama, ki govorita o navadah iz domačih krajev. »Imamo veliko srečo, da je naš krajan Karl Artiček za nas napisal že tri igre. Dve smo že uprizorili. V prvi smo prikazali, kako je bila videti ›ohcet‹ po starem. Artiček, ki je v predstavi tudi igral, je s Frančkom Žurejem igral na več kot tristo porokah.« Po besedah Slatenška je bilo občinstvo, ki si je igro ogledalo v dvorani na Svetem Štefanu, navdušeno. Dvorana je tudi ob dveh ponovitvah pokala po šivih. Folkloristi s Svetega Štefana so gostovali tudi v več kot desetih drugih krajih.

Po tem spodbudnem odzivu občinstva je Artiček napisal igro o tem, kako so včasih fantje odhajali v jugoslovansko vojsko. In tudi s to igro so sveto štefanski folkloristi zabeležili številne uspehe. V predalu imajo še besedilo za igro Snoč na vas, ki še čaka, da jo bodo uprizorili.

Neprecenljivo za skupnost

Slatenšek je pojasnil, da člani društva ne stremijo k iskanju zunanjih potrditev in priznanj. Bolj pomembno se jim zdi, da ohranjajo stare ljudske običaje in skrbijo za povezovanje. »Ko se srečujemo, si po vajah velikokrat pripravimo lepa druženja. Radi se poveselimo ob rojstnih dnevih. Mladim danes godovi niso več zelo pomembni, nam pa to še veliko pomeni. Ob praznovanjih vsak prinese nekaj za pod zob in kaj za nazdravit in res se imamo lepo.«

Preberite več v Novem tedniku!

Danijel Berden