Arhiv NTRC

Stanka je odraščala na manjši kmetiji v Draži vasi, kjer so ji med drugim privzgojili delovne navade in spoštovanje do soljudi ter narave nasploh. Končala je srednjo kmetijsko šolo, nekaj let je službovala v zreškem podjetju Unior, potem si je ustvarila družino in ostala na domači kmetiji, kjer je skrbela tudi za svoja starša. »Po rojstvu prvega sina sem se odločila, da se bom v celoti posvetila delu na kmetiji. In danes z zadovoljstvom ugotavljam, da sem se odločila prav. Ni mi žal, da sem ostala na kmetiji.«

S ščepcem ljubezni

Dela ji nikoli ne zmanjka. Najde ga na vrtu in njivi, v vinogradu in hlevu, pri domačih gospodinjskih opravilih, približno petnajst let vodi tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji v Čerjakovi gorci. »To je moj način življenja, ki osmišlja moj vsakdan,« pravi v pristnem pohorskem narečju, ki ga skrbno neguje, saj so, kot poudarja, narečja neprecenljiva kulturna dediščina naroda.

Pri pripravi jedi Stanka preizkuša različne recepte. Sinova sta jo med odraščanjem pogosto opazovala pri kuhanju in pripravi slaščic, zato se danes, ko sta odrasla moška, bolje znajdeta v kuhinji kot marsikatera ženska, ponosno pripomni. Ker mnogi pogosto hvalijo njeno ocvirkovko, me zanima, v čem je skrivnost njenega recepta. »Nimam posebnega recepta. Ocvirkovko vedno pripravim s kakovostnimi sestavinami in ji dodam tudi nekaj ščepcev ljubezni. Pa saj ima prav vsaka jed boljši okus, če jo pripravimo z ljubeznijo. Prav tako se strinjam s starim rekom, da kruha ne speče moka, ampak roka.«

Ob delu tudi zabava

Stanka Macuh je članica Društva kmetic Zarja, ki že tri desetletja povezuje približno 130 članic iz konjiške in zreške občine. Nekaj let je bila predsednica društva, pred časom jo je nasledila Andreja Rubin. V društvu organizirajo izobraževalne tečaje, s pogostitvami sodelujejo na različnih prireditvah in dogodkih. »Znamo si vzeti čas tudi za prijetno druženje, zato organiziramo izlete. Rade se potepamo po krajih po Sloveniji, tudi čez mejo se odpravimo. To so druženja, ki prekipevajo od dobre volje. Sprostimo se in nasmejimo.«

Vsako leto se udeležijo izbora Mlada kmetica v organizaciji Zaveze kmetic Slovenije, na katerem se pomerijo v različnih kmečkih opravilih. Tudi sočutje in solidarnost jim nista tuja. Stanovski kolegici Majdi iz Mislinjske doline, ki je zaradi zdravstvenih težav ostala brez noge, so zbrale tisoč evrov za nakup proteze, s pomočjo katere bo lahko hodila.

Brez dolgoročne strategije?

Preberite še ...

Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Časi se spreminjajo in s tem tudi način življenja. »Ženske se danes vedno bolj poredko odločajo zgolj za kmetovanje. Obveznosti na kmetiji usklajujejo s službo, da si zagotovijo socialno varnost. Nekateri mladi, ki bi želeli prevzeti kmetijo, se soočajo s težavami, ker starši odlašajo s prepisom kmetije nanje. Zato obupajo in si najdejo delo drugod,« ugotavlja Stanka.

Mateja Kopar, podpredsednica Zveze slovenske podeželske mladine in mlada prevzemnica kmetije v Gabrju pri Sevnici, je na nedavnem srečanju mladih prevzemnikov kmetij v svojem nagovoru predstavnikom države nastavila ogledalo in med drugim poudarila: »Orjemo brazde slovenskega kmetijstva brez dolgoročne strategije, zato mladi pričakujemo korenite spremembe v panogi. Prizadevamo si za kmetijstvo, a ne samo za tistih nekaj biserov, s katerimi se tako radi pohvalimo in jih kažemo javnosti, ampak tudi za povprečnega slovenskega kmeta. Kmetijstvo je steber naše prehranske varnosti.«

Nad evropskim povprečjem

V Sloveniji imajo ženske na kmetijah ključno vlogo. Pri nas namreč delež žensk, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijah, znaša 46 odstotkov, kar je nad evropskim povprečjem, ki znaša 42 odstotkov.

V Sloveniji je približno tretjina žensk nosilk kmetijskega gospodarstva, s čimer se povečuje njihova vodstvena vloga, kar je nenazadnje tudi sporočilo zadnjega obeleževanja mednarodnega dneva žensk na podeželju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda specifičnega socialnega položaja predvsem kmečkih žensk, zato je bil leta 2019 ustanovljen Svet za ženske na podeželju. Ta spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.

Foto: SHERPA