Župan Občine Gornji Grad Anton Špeh: »Sprememb je veliko, dela pa ogromno«
Ob občinskem prazniku Občine Gornji Grad smo se pogovarjali z županom Antonom Špehom.

Čeprav je v občini Gornji Grad še vedno vse v znamenju popoplavne obnove, ki bo trajala še kar nekaj let, velik poudarek namenjajo tudi številnim drugim projektom, s katerimi želijo izboljšati kakovost bivanja svojih občanov. Po lanskem odprtju dolgo pričakovane obvoznice, ki je razbremenila trško jedro, so v Gornjem Gradu zdaj začeli še prenovo tamkajšnjega zdravstvenega doma in kulturnega doma v Bočni. Odpirajo tudi nova zemljišča za stanovanjsko gradnjo, pred dnevi je država, kjer je sofinancer tudi občina, začela obnavljati še cesto skozi naselje Nova Štifta. Kot je poudaril župan Anton Špeh, je vedno bližje tudi skupni projekt s PGD Gornji Grad – gradnja novega gasilskega doma.
»Zadnji leti od poplav avgusta 2023 sta za občinsko upravo resnično naporni, saj se mora ukvarjati s stvarmi, s katerimi se ji pred tem ni bilo treba. Vidi se, da se stvari izboljšujejo, in upam, da bo šlo tako tudi naprej. Kot pravijo tudi domačini, je voda nekaj odnesla in nekaj prinesla. Sprememb je veliko, dela ogromno,« je v dneh pred občinskim praznikom povedal župan Anton Špeh.
Največ časa ste v občini najverjetneje tudi minulo leto posvetili popoplavni obnovi.
Seveda. Naredili smo ogromno, a ogromno še moramo. Uredili smo številne občinske ceste, sanirali večje plazove in zgradili tudi dva nova mostova v Novi Štifti in dva nova mostova v Šokatu z vso cestno infrastrukturo. V rednem programu smo v občini prijavili še številne druge obnovitvene projekte. Pridobili smo že soglasja za dva mostova v Lenartu, med drugim pridobivamo tudi soglasje za brv na Produ in nov most čez reko Dreto ter za več projektov na območju Nove Štifte. Obnovili smo tudi dvanajst gozdnih cest, za kar smo dobili odobrena posebna sredstva, a žal jih je bilo premalo, da bi v celoti rešili popoplavno problematiko vseh močno prizadetih cest. Ker je finančni zalogaj popoplavnih obnov zelo velik, nam v občini že zmanjkuje financ. Država za potrditev projektov potrebuje veliko časa in zaradi drugačnega sistema financiranja ima tudi do nas zdaj drugačne zahteve.
Se težave pojavljajo tudi pri birokraciji?
Največ težav imamo z birokracijo. Naša občinska uprava je majhna, zato pri projektih dela največ pet ljudi in ne uspemo narediti vsega. Tudi projektanti in biroji so zelo zasedeni. Izvajalce še nekako najdemo, a vedno več je takšnih, ki niso preverjeni. Najcenejša izvedba del ne prinese vedno najboljše rešitve, zato menim, da bi morali pri izbiri izvajalcev vzpostaviti drugačen sistem.
Ob veliki škodi so poplave v vaši občini v negotovost pahnile tudi veliko občanov. Na seznamu za rušitev je bilo najprej 23 hiš. Koliko jih bo odstranjenih?
Čeprav je bilo najprej na seznamu za rušitev 23 hiš, so na njem ostale le tri. V vseh treh hišah, kjer so lastniki dobili sklep za odstranitev, so že našli drugo rešitev. Dva lastnika sta se odločila za nakup hiš, ki jih zdaj obnavljata. Eden se je odločil za novogradnjo. Pri tem smo na ministrstvo dali pobudo še za odstranitev enajstih hiš, ki po naših podatkih oz. našem mnenju niso na poplavno varnem mestu. Upam, da bomo dobili rešitev še za te hiše, saj so čisto ob Dreti in bodo v primeru poplav vsaj po naši presoji še vedno v veliki nevarnosti.

Na seznamu za odstranitev je bil tudi gasilski dom, ki ga je poplava močno poškodovala. Kakšne načrte imate z njim?
Gasilskih domov in gospodarskih objektov ministrstvo še ni obravnavalo. Gasilsko društvo Gornji Grad je od gasilske zveze dobilo kar nekaj denarja za nakup zemljišča za novogradnjo. Ker gasilski dom stoji ob hudourniški reki Dreti, smo v občini že naredili OPPN, ki zajema gradnjo novega gasilskega doma na varnejšem mestu. Stal bo blizu industrijske obrtne cone. Z gasilci se dogovarjamo za odkup privatnega zemljišča in priprave projektne dokumentacije. Gradnja novega gasilskega doma naj bi se začela v naslednjem letu, kar je seveda odvisno tudi od financ, ki jih pričakujemo od države za poplavljene objekte.
Imate v občini tudi sicer na voljo zemljišča za poplavljence, ki bi se k vam želeli preseliti iz drugih občin?
Zemljišč imamo na voljo kar veliko, toda niso v naši, ampak v zasebni lasti, kar smo sporočili tudi državi. O tem smo obvestili poplavljence iz cele Zgornje Savinjske doline. Izdelavo OPPN za stanovanjsko gradnjo na območju Prekštan smo začeli že leta 2019. Tam bo mogoče zgraditi 23 novih individualnih stanovanjskih stavb. Na istem območju je stavbnega zemljišča na voljo še za približno 30 individualnih stanovanjskih hiš.
»Življenje v Gornjem Gradu je izredno kakovostno, tudi zaradi narave. Res je, da nimamo veliko delovnih mest oziroma smo tako rekoč spalno naselje, kar zavira naš razvoj. Mladi se namreč dandanes radi ustalijo tam, kjer imajo čim bliže službe, kar je za nas velika izguba.«
Prosto zemljišče ste nedavno ponudili tudi za gradnjo novih prostorov VDC Saša, kjer iščejo ustrezno rešitev za trajno namestitev varovancev, ki so se morali pred kratkim izseliti iz najemniških prostorov v Mozirju.
Res je. Gre za zemljišče, ki je ob centru starejših in smo ga že pred časom odkupili, da bi na njem zgradili varovana stanovanja ali varstveno-delovni center. Državi in VDC Saša smo zemljišče za novogradnjo že ponudili, a na njuno odločitev še čakamo. Tudi lastnik centra starejših Deos je ponudil sodelovanje in po potrebi tudi oskrbo s prehrano za varovance. Upam, da se bo država odločila in pristopila kot vlagateljica ter se povezala s centrom starejših. Povezava je namreč zelo dobra. Bi pa moral biti nov dom zgrajen v dveh letih.
Ob lanskem občinskem prazniku ste v občini slavnostno odprli novo težko pričakovano obvoznico. Kako se je izkazala?
Obvoznica je bila za Gornji Grad resnično nujna. Vsi smo zelo veseli, da jo končno imamo. Malo manj veseli so tisti, ki živijo ob njej, saj se je promet tam povečal. Povsem drugače in veliko bolj mirno je zdaj v središču Gornjega Grada, kjer so hiše zelo blizu ceste in ni več toliko prometa. S tem je nastala druga težava. Ker se ljudje ne ustavljajo več v trgu, posledice tega čutijo lokalni ponudniki. Vedno sta zato dve ostrini noža – ena odreže, druga nekaj prinese. In tudi temu se bomo morali prilagoditi in morda kot ponudniki izboljšati tudi sebe, saj pravijo, da dober glas seže v deveto vas.

Kdaj se bo v občini začela obnova državne ceste skozi naselje Nova Štifta?
Država je dela začela 12. junija. Projekt smo imeli z DRI pripravljen že prej in enako kot pri obvoznici tudi pri prenovi omenjene državne ceste občina z državo sodeluje delno. V občini smo v ta namen odkupili zemljišča, plačujemo tudi za pločnike, javne razsvetljave … Glavnino denarja je zagotovila država. Celoten projekt je vreden približno dva milijona evrov, obnova bo trajala eno leto. Zaenkrat je tam polovična zapora, ko bodo dela v zaključni fazi, bo tam popolna zapora.
Začeli ste prenavljati tudi zdravstveni dom v Gornjem Gradu. Kaj vse boste uredili?
Zdravstveni dom je nujno potreboval dvigalo. Ker je bilo prejšnje kar na stopnicah, ni bilo ravno priročno za invalide. Zato smo se odločili, da bomo naredili zunanje dvigalo za dve nadstropji. Vendarle imamo v občini tudi dom starostnikov, zato je ta naložba še toliko bolj pomembna. Z vzpostavitvijo zunanjega dvigala je povezana celotna razporeditev zgradbe. Stari del šole, ki se drži zdravstvenega doma, smo prenovili lani po poplavah, zdaj bomo prenovili še zdravstveni dom, ki bo dostopnejši. Izboljšali bomo tudi celoten videz zgradbe, saj bomo naredili termoizolacijsko fasado. Celotna prenova bo stala približno 200 tisoč evrov, trajala bo celo poletje. Ob tem moram poudariti, da smo z zdravstvenim domom zelo zadovoljni, saj imamo v njem zdravnika in zobozdravnika koncesionarja, ki delujeta za naše občane zelo dobro.

»Ključno je, da država sprejme državna prostorska načrta za reko Savinjo in reko Dreto. Takrat bomo točno vedeli, kaj in kje bomo delali v prihodnosti. Že kar nekaj časa ministrstvo pozivamo, da je treba urejanje vodotokov začeti od vrha navzdol, in upam, da bo to upoštevalo. Bistveno je, da v načrte umestijo suhe zadrževalnike, saj bo brez njih voda še naprej rušila vse pred seboj.«
Katere večje naložbe še trenutno izvajate in načrtujete v občini?
Največji projekti, ki se jih lotevamo, so popoplavni. Na ministrstvu za finance ter ministrstvu za naravne vire in prostor imamo namreč pripravljenih veliko projektov in čakamo, da bomo dobili zeleno luč. Državna tehnična pisarna jih je nekaj že pregledala in upam, da jih bomo lahko začeli uresničevati. Ob tem obnavljamo tudi Kulturni dom Bočna, ki je za nas zelo pomemben. Za njegovo obnovo bomo denar pridobili tudi na razpisu, a želimo obnoviti še druge kulturne domove, saj so ti pri nas v zelo slabem stanju. Delamo tudi manjše projekte, skoraj povsod obnavljamo ceste. Največji projekt, ki še prihaja, je gradnja gasilskega doma v Gornjem Gradu. Ob tem obnavljamo tudi staro Industrijsko-obrtno cono Smreka, kjer imajo zemljišča že lokalni zasebniki in tam je sedež tudi naše Komunale Gornji Grad.
Za razvoj se vam ponujajo številne možnosti.
Zelo se trudimo. Življenje v Gornjem Gradu je izredno kakovostno tudi zaradi narave. Res je, da nimamo delovnih mest, kar zavira naš razvoj. Mladi se namreč dandanes radi ustalijo tam, kjer imajo čim bliže službe, kar je za nas velika izguba. Čeprav nimamo na voljo toliko delovnih mest, imamo urejene ceste in zelo dobre prometne povezave tako s Kamnikom kot tudi s Savinjsko. A res je tudi, da mladi vedno pogosteje iščejo dobro življenje zunaj mestnih središč. Mnogi priznavajo, da je življenje pri nas boljše kot v mestih.
Občina Gornji Grad svoj praznik praznuje 30. junija. Kako ga boste obeležili letos?
Praznovanje smo začeli že v soboto, 21. junija, s košarkarskim maratonom, ki ga je organiziralo Športno društvo Bočna. Domača društva v teh dneh pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov, od razstav do pohodov in različnih iger. Vrhunec dogajanja bo to soboto, 28. junija, ob 17. uri, ko bomo imeli osrednjo občinsko proslavo ob občinskem prazniku in dnevu državnosti. V nadaljevanju popoldneva bosta sledila tudi gasilska veselica in prevzem novega gasilskega vozila za PGD Nova Štifta. Že naslednji dan, v nedeljo, bo ob 18. uri pred katedralo koncert skupine IL Divji, kjer bo za vse na voljo tudi brezplačen divjačinski golaž.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se