Pexels

Tekst: prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. ped.

Ko pediater  obravnava otroka ali mladostnika z glavobolom, se odpre široko polje spraševanja, pregledovanja in razmišljanja o tem, v katerem delu glave ali obraza se pojavlja bolečina, kam se širi, kakšen značaj ima (zbadanje, pritisk, mravljinčenje, utripanje …), ob kakšnih priložnostih se pojavlja, kako dolgo traja, ali se spreminja po jakosti ali značilnosti, pa tudi ali pri njej pomagajo kakšni ukrepi, npr. sprostitev, počitek v temi, obkladki, sredstva proti bolečinam oziroma katera in v kakšnem odmerku, pa še kaj.

V pestrosti težav, ki jih označujemo s postavitvijo delovne diagnoze glavobol, pediatri kot najpogostejšo beležimo t. i. tenzijski glavobol. Ta prizadene več kot polovico šolarjev. Pri mladostnikih naraste njegova pojavnost že na več kot tri četrtine. Pri enih in drugih se njegova pogostnost poveča v mesecih pred koncem šolskega leta.  

Nasveti

Janina zdravniška linija: Vsak dan jo boli glava

Tenzijski glavobol je dejansko najpogostejša oblika glavobola sploh. Je obojestranski, bolečina je topa in stalna, jakost bolečine pa na bolečinski lestvici od ena do deset dosega stopnje od štiri do šest. Prizadeti bolečino običajno opisujejo kot pritisk ali kot stiskanje pasu okrog glave. Bolečina običajno traja od 30 min do tri ure v enem dnevu, lahko celo po ves teden, vendar manj kot 15 dni na mesec.

Pri obravnavi katerihkoli zdravstvenih težav se moramo vedno skrbno lotiti odkrivanja njihovih vzrokov. Kaj vse lahko šolarjem – otrokom in mladostnikom – sproža glavobole kot izraz njihove notranje napetosti? Dobro je vedeti, da obstajajo številni sprožilci glavobolov tudi v svetu zunaj našega čustvenega in duhovnega sveta in tiste je tudi lažje obvladovati ter se jim morda izogniti. Npr. premalo popite vode, pri posameznih ljudeh nekatera živila ali zdravila, premalo spanja, prepih, padec zračnega tlaka, prehrupna glasba in še kaj.

Nezaceljeni notranji pilot

 Precej večji problem je iskanje sprožilcev, ki delujejo v našem notranjem svetu. Naš organizem vestno spremlja in beleži dogajanje v našem življenju že mesece pred rojstvom. Kadarkoli smo doživeli občutek ogroženosti, pa naj smo bili takrat še novorojenčki, dojenčki ali pa že najstniki, se ta strah zabeleži v spominu telesa.

Ko se kadarkoli pozneje zgodi nekaj, kar v naši podzavesti obudi tisti spomin, se telo odzove na način takrat doživetega telesnega odziva boja, umika ali zamrznitve. Te nam in drugim nevidne, dejansko pa nezaceljene in vedno bolj ali manj hude duševne rane vodijo »notranjega pilota« našega nezavednega ravnanja. Prav tenzijski glavoboli naznanjajo, da ostaja ta »notranji pilot« buden in nas lahko vodi še v druge motnje ter kronične bolezni. Z rastjo in razvojem se v puberteti povečuje še kompleksnost doživljanja sveta, kar problematiko še slabša.

Zaključevanje šolskega leta prinaša otrokom in mladostnikom še več razlogov za povečanje njihovih notranjih napetosti. Iz začaranega kroga glavobola in naraščajočih strahov pred neuspehom jih lahko vodi pot še v različne motnje hranjenja, v nasilje ali samopoškodovanje, samomorilnost ali drsenje v različne oblike zasvojenosti, danes čedalje bolj tiste od zaslonov in njihovih vsebin. Številne ure, preživete pred zasloni, še povečujejo čustveno obremenjenost in tako samo še poglabljajo problem.

Čuječnost za dekleta

 Pot iz težav se odpre lahko le v okolju, v katerem se otrok ali mladostnik začuti sprejetega in spoštovanega, s tem pa tudi varnega. Z namenom takšne pomoči so bili v Sloveniji pred leti ustanovljeni tudi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zanje niso potrebne napotnice, žal pa se že srečujejo s čakalnimi vrstami. Lahko pa marsikaj dobrega storijo že pediatri, vzgojitelji, učitelji in drugi pomembni odrasli, ki bodo uspeli ustvariti s šolarji, dijaki ali študenti iskren in s tem varno zaupen odnos.

P. S. Med sistematičnim pregledom otrok enega od šestih razredov sem postala pozorna na to, da iz čakalnice ni bilo slišati hrupa otroškega nemira in da so k meni prihajala dekleta bolj sproščena kot iz drugih razredov. Eni med zadnjih sem to svoje opažanje tudi zaupala. Odgovor je imela na dlani. Učiteljica jim je ob začetku šolskega leta ponudila celoletni tečaj čuječnosti in udeležujejo se ga kar vsa dekleta.

Ja, pomoč je mogoča tudi skozi zdravilne pristope do našega telesa. Največjo danes dokazano sproščenost lahko doživimo z živahno hojo v naravi – v gozdu, travniku ali parku –  dolgo vsaj pol ure do eno uro dnevno. Za otroke je priporočljivo, da preživijo zunaj stavb vsaj dve uri dnevno in se ob tem čim več gibajo.

Slovenski učbenik Pediatrija glavobole opredeljuje takole: »Akutni glavobol, akutni ponavljajoči se glavobol (npr. migrena), kronični napredujoči glavobol (simptom zvišanega znotrajlobanjskega tlaka) in kronični nenapredujoči glavobol.«  Dalje pa še: »Nočni glavobol, ki otroka zbudi, ali jutranje bruhanje sta simptoma, značilna za povečan znotrajlobanjski tlak.« Ta zadnja misel naj bo razumljena le v smeri večje pozornosti staršev.

revija Jana