Osebni arhiv

Thunbergov češmin spada med okrasne rastline z največjim potencialom širjenja, ki pri nas že povzročajo škodo v naravi, zato je njegovo sajenje na vrtovih in v parkih odsvetovano. V gozdove v bližini naselij ga razširjajo ptice, ki se hranijo z rdečimi plodovi, k njegovemu širjenju pa prispevajo tudi podnebne spremembe.

»Tudi thunbergov češmin oziroma sorte te rastlinske vrste, ki obilno plodijo, so bili nedavno v okviru projekta Life OrnamentalIAS uvrščeni na črni seznam okrasnih tujerodnih invazivnih rastlin. Zato je njihovo sajenje  pri nas odsvetovano. Sorte, ki manj obilno plodijo in je pri katerih je manjša verjetnost, da bi jih ptice razširile v naravo, pa so bile uvrščene na oranžni seznam, kar pomeni, da je treba z njimi pri uporabi v okrasne namene ravnati previdno. Vsekakor to vključuje, da ostankov teh grmov, torej zelenega odreza, nikoli ne odlagamo v naravo, saj se lahko poganjki ukoreninijo,« pojasnjuje Jana Kus iz Zavoda Symbiosis, ki se ukvarja z naravovarstvenim raziskovanjem, varovanjem narave in odstranjevanjem tujerodnih invazivnih vrst rastlin pri nas.

Osebni arhiv

Skrajni čas za ukrepanje!

V Sloveniji se thunbergov češmin že vztrajno širi v gozdove. »Ptice se hranijo z njegovimi plodovi, v katerih so semena, in jih na ta način širijo v gozdove. Verjetno k njegovemu širjenju v zadnjih letih posredno prispevajo tudi podnebne spremembe. Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so snegolomi, vetrolomi, visoke temperature in s tem povezani napadi smrekovega lubadarja namreč v gozdovih nastajajo vrzeli, kjer se lahko ustalijo številne invazivne rastline. Med njimi je thunbergov češmin, ki sicer izvira iz vzhodne Azije. Dobro prenaša tudi senco in lahko uspeva pod krošnjami dreves ter sčasoma ustvari gosto trnato podrast. Na takih območjih so izrinjene domorodne vrste, ki bi sicer uspevale v podrasti, obenem se spremeni življenjski prostor živali. Pri nas sicer thunbergov češmin še ne tvori zelo obsežnih gostih sestojev, vendar je zdaj skrajni čas za ukrepanje. V Severni Ameriki, kjer je prav tako invaziven, tvori zelo goste sestoje. Ugotovili so tudi, da je v njih veliko več klopov.«

Manjše grme izruvamo

»Thunbergov češmin je gosto razrasel listopadni grm s tankimi vejami. Ima majhne preproste liste, ki so glede na gojeno sorto različnih barv, največkrat rdečkasti ali zelenkasti. Prilisti so spremenjeni v tanke, ostre enojne trne. Cvetovi so rumeni do rdečkasti, združeni v zalistnih grozdih. Plodovi so svetleče rdeče podolgovate jagode, ki na vejah ostanejo tudi pozimi. V naravnem okolju se najpogosteje pojavlja predvsem v gozdovih v bližini naselij. V mestih je pogosto gojen. Plodovi so užitni za ptice in ostanejo na vejah tudi še v zimskem času in jih nato ptice širijo v okoliške gozdove. Ustali se predvsem na nekoliko vlažnih, kislih tleh. Odstraniti ga je treba s korenino, saj sicer rastlina ponovno odžene in se bujno razraste. Manjše grme lahko izruvamo s posebnim ročnim orodjem za ruvanje lesnih rastlin. Če so grmi zelo veliki, pa jih je treba izkopati strojno.«

Po odstranjevanju z vrta je pomembno, da ga varno odložimo. »Ostanke je najbolje odpeljati v zbirni center, kjer se med industrijskim kompostiranjem zanesljivo razgradijo. Kompostiranje na domačem vrtu je manj primerno, saj se ta ne segreje dovolj in lahko nekateri poganjki preživijo ter se ukoreninijo. Najnevarnejše pa je odlaganje zelenega odreza v naravo, saj je vir širjenja različnih okrasnih rastlin z vrtov.«

»Tujerodni invazivni thunbergov češmin lahko na vrtu nadomestimo  z domorodnim navadnim češminom, ki je na voljo tudi v nekaterih slovenskih drevesnicah.«

revija Jana