Shutterstock

»Živimo v državi, kjer je kontracepcija med najbolj dostopnimi na svetu, saj jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje,« poudarja specialist ginekologije in porodništva Peter Stražar in nadaljuje, da se to odraža tako v nižjem številu neželenih zanositev kot v številu umetnih prekinitev nosečnosti. Kljub temu do neželenih nosečnosti še vedno prihaja, glavni razlog pa je v tem, da del populacije kontracepcije preprosto ne uporablja in se raje zateka k tako imenovanemu prekinjenemu spolnemu odnosu. Zakaj je tako? Morda zaradi slabe informiranosti ali celo stigme kontracepcije?

Strahovi pred hormonsko kontracepcijo

Med ženskami je pogosto razširjeno prepričanje, da je oralna kontracepcija škodljiva. Res gre za hormone, ki jih telo prejme od zunaj in vplivajo na celoten organizem, pojasnjuje dr. Stražar, vendar pa nimajo tako groznih stranskih učinkov, kot si mnogi predstavljajo.

»Dolgotrajna uporaba lahko celo zmanjša tveganje za nekatere oblike raka. Menstruacije so ob uporabi bolj redne, šibkejše in manj boleče. Pri nekaterih ženskah se lahko spremeni počutje, saj oralna kontracepcija ne vsebuje testosterona. V ženskem telesu se večina estrogena sicer tvori iz testosterona v jajčnikih, a ker tabletka zavre ovulacijo, se zmanjša tudi nastajanje testosterona. Estrogen in progesteron ženska prejme s tabletko, testosterona pa ne, čeprav so njegove vrednosti v krvi pri ženskah sicer kar visoke. Razumljivo je tudi, da se ženske bojijo morebitnih krvnih strdkov, a to je zelo redek zaplet, ki se pojavi le pri majhnem deležu uporabnic.«

Odklanjanje pa se ne pojavlja le pri oralni hormonski kontracepciji, temveč tudi pri hormonskih materničnih vložkih, ki so na voljo že več kot 20 let. Pri njih je količina hormona, ki pride v telo, izjemno majhna, a se jim številne ženske kljub temu izogibajo.

Čedalje manj uporabe kondomov

Za zaščito pri spolnosti seveda niso odgovorne le ženske. Kondom je ustrezna metoda, po kateri so moški v preteklosti posegali veliko pogosteje. Pa danes? »Kondomi so delno izpadli iz redne uporabe. Ko se je pred desetletji pojavil HIV (virus humane imunske pomanjkljivosti), so se ga ljudje zelo bali in so predvsem pri bežnih spolnih odnosih dosledno uporabljali kondome. Danes je strah pred HIV-om manjši, zato kondome uporablja le še redkokdo. A kondom še vedno ostaja edino zaščitno sredstvo, ki hkrati ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami in neželeno nosečnostjo,« poudarja ginekolog.

Shutterstock

Ozadje bolečega splava

Nekoč se je umetna prekinitev nosečnosti izvajala s kirurškim posegom, danes pa se ginekologi za to obliko redkeje odločijo. V ospredju je namreč tako imenovani medikamentozni splav oziroma prekinitev nosečnosti s tabletko. Stražar pojasnjuje, da je vzrokov za to odločitev več, a preden se jim posvetimo, naj razjasnimo poročanja o tem, da gre za izjemno bolečo izkušnjo, ki jo nekatere ženske opisujejo kot hujšo od porodne.

»Tako hude bolečine še nisem doživela, krči so bili nečloveški in česa takega si ne želim ponoviti nikoli več. Ker se je splav odvijal doma in ker je vse skupaj dolgo trajalo, me je bilo zelo strah. Nisem se počutila varno, čeprav so mi pojasnili, kakšen je namen sprožitve krčev in v katerih primerih naj se predčasno vrnem,« pojasnjuje Sonja, ki jo je po medikamenozni prekinitvi nosečnosti vseeno čakalo še čiščenje maternice.

Zakaj je splav s tabletko tako boleč, kako poteka in zakaj postaja prva izbira ginekologov, si preberite v reviji Jana, št. 29, 22. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana