Šimen Zupančič

Brata sta mi povedala, da sem prav jaz napisala prvi tekst o njiju in njunem mladostniškem bendu Babewatch. Menda sem ju pohvalila. Dvojni intervju za Jano smo pred leti že hoteli udejanjiti, vendar je prav takrat usodno zbolel njun oče. Glede na to, da imata zdaj še skupno predstavo Brata, ki me je resnično navdušila, je bil skrajni čas, da skupni pogovor končno izpeljemo.

Slovenija

Danica o zgodbi, ki je pretresla Evropo: Spletne prevare tudi ubijajo

· Balkan

Severina po 12 letih sodnih bojev zopet s sinom

· Slovenija

Svetlana Makarovič: Če bi imela otroke in vnuke, bi se zanje bala

Vajina predstava Brata je zelo zabavna, vendar tudi osebna. Občinstvu pripovedujeta o bratskem rivalstvu, ljubosumju, težavah z dekleti … Sta imela kaj samocenzure?

Hamo: Proces je potekal tako, da sva se srečevala z režiserjem Matejem Recerjem, ki je najin prijatelj, in smo šli čez najino življenje. Tega je težko scenzurirati, ker se je zgodilo, kot se je. Potem sva z Miho razmišljala, iz katerih koščkov sestaviti predstavo, in sva najbolj sočne stvari pustila notri, druge pa pometala ven. Pa saj se takšne neprijetnosti, kot so se dogajale nama, zgodijo tudi večini drugih.

Miha: Tudi tukaj je veliko samocenzure. Jaz imam rad kontrolo nad zasebnostjo. Dokler ta služi zgodbi, ki si jo zamislim, in je predstavljena na način, ki si ga zamisliva, sem to pripravljen razkriti. Čisto razgaljanje v smislu ekshibicionizma, ki je danes moderno, pa me ne zanima. Saj vi to veste, ker me poznate že 30 let in ste celo prvi pisali o naju, da so ljudje sploh izvedeli, da obstajava.

Iskreno govorita, kakšno tremo sta imela ob prvih izkušnjah z nasprotnim spolom. Ampak potem sta ustanovila bend …

Hamo: Jah, nekaj je bilo treba narediti! (smeh)

Ali ni lažje pristopiti k dekletu kot nastopiti pred tisoč njimi?

Miha: Kje pa! Saj že dolgo spremljate šovbiznis in veste, da je ta svet strukturiran z ljudmi, ki težko navezujejo stike z nasprotnim spolom. Mislite, da bi Jan Plestenjak obstajal, če bi bil v tem dober že kot najstnik? Hvala bogu, da ni tako dober ljubimec, kot poje, da je, sicer ga ne bi imeli! (nasmešek) Zdaj mi je žal, da sem ga zafrkaval, ampak tudi to se je moralo zgoditi. Mislite, da je Ali Enu žal, da je popljuval celo sceno?

Kaj vi mislite?

Miha: Seveda mu je!

Hamo: Samo ne vem, ali je že sposoben priznati. (smeh) Tudi jaz kakšnih stvari še nisem sposoben priznati. Ampak bom, počasi …

No, ko že ravno priznavata, me zanima, zakaj do mene v vsem tem času nista bila vedno najbolj prijazna?

Miha: Tudi faze kretena mora človek izživeti. Midva sva vendarle verjela, da sva rock zvezdnika, pa jaz potem, da sem še TV- in radijski zvezdnik. Človek mora dati skozi vse faze in jih ozavestiti, da se kaj nauči.

Sta imela kdaj fazo, ko sta imela med sabo resen konflikt?

Hamo: Mislim, da se je enkrat zgodilo, da sva bila pol leta ali leto bolj oddaljena. Mislim, da je šlo za to, kateri je lahko do katerega pokroviteljski in kateri ne. Niti ne vem, kako se je spor začel, vem pa, kako se je končal, in sicer z mojim e-sporočilom, naj ne bo več pokroviteljski do mene.

Miha: Bil sem pokroviteljski tepec, kar je sicer temeljna naloga starejšega brata.

Hamo: Takrat sem že imel kakšnih 30 let. Po drugi strani sva kdaj oba izkoriščala svojo pozicijo. Dostikrat sem bil kot mlajši tiho in pustil, da je Miha kaj uredil še zame. In to se pozna še zdaj. Včasih se težko odločim ali kaj dogovorim, ker je to 30 let namesto mene počel nekdo drug.

Imata še sestro. Sta tudi z njo tako povezana?

Miha: Med nama sta dve leti razlike in sva ves čas ostala zelo povezana. Sestra je 13 let mlajša od naju, zato smo vzpostavili drugačno razmerje.

Hamo: Z njo nismo nikoli skupaj živeli. Sicer pa smo prijatelji. Jaz pa sem ves čas capljal za Miho na vse žure, kjer me ni želel poleg sebe, ampak sem vseeno šel.

Ga res niste želeli ob sebi?

Miha: Bi si vi želeli zraven sebe otroka, ob tem tudi ne bi bili samozavestni, hkrati pa bi želeli ustvarjati vtis, da ste najbolj kul na tem svetu? Ko si sam še otrok, pa imaš poleg sebe večjega otroka, ki ni niti mutiral, se ti zdi, da ti dela sramoto. Pa še neumnosti je spraševal, kot recimo: Kako se to kadi? Ali moraš to zadržati? Takrat sem želel dajati vtis, da vse vem, tako da so me taka vprašanja razkrinkala!

Šimen Zupančič

Ste mu dajali navodila, preden sta šla ven, kaj sme in česa ne?

Hamo: Seveda jih je dajal!

Miha: Tega se ne spomnim. Vem pa, da sem se mu lagal vse mogoče, tako da je verjel, da sem največji gangster, najhujši ljubimec v Ljubljani …

In kako ste reagirali, ko ste dojeli, da nič od tega ni res?

Hamo: Dojel sem šele, ko sem sam dosegel vse te statuse! (smeh) No, v resnici to hitro dojameš, ampak vseeno se mi je dobro zdelo, ker moji sošolci niso smeli v center Ljubljane, niti na Gerbičevi litrce piti. Sam sem to delal, ker sem imel brata – svojega obrambnega ministra.

Kdaj vama je bilo najpomembneje, da imata oporo v bratu?

Hamo: Šele zdaj je to pomembneje in se tega bolje zavedava.

Miha: Brat je ena samoumevnost, kot recimo drevesa, ki kar rastejo naokrog. Pa vendar ni čisto tako in tudi sam sem se začel šele zdaj tega bolj zavedati in to ceniti. 

Kaj najbolj cenita drug pri drugem?

Miha: Da ima močan fokus in izpelje, kar se odloči. Nekoč sem to že javno povedal in me je presenetilo, da Hamo sploh ni videl sebe tako, kot sem ga opisal. Zame je bila presenetljiva njegova velika odločitev, ko je pustil vse službe in rekel, da bo delal le tisto, kar je njegovo poslanstvo, in to je glasba. Pa ga nihče, vključno z menoj, ni resno jemal. S tem mi je bil zgled. Tega sam še do danes nisem naredil.

Saj ste tudi vi v nekem obdobju pustili vse in postavili kolesarski center!

Miha: Sem, ampak sem prilezel nazaj v iste škornje. No, zdaj sem spet vse pustil … Jaz se počasi otepam starih vezi.

Hamo: V tretje gre rado. (smeh) Jaz pa pri bratu cenim njegovo glavo, kako razmišlja, kako opazi stvari, detajle. Tudi sam sem navdušen opazovalec, ampak niti približno ne znam v takšne detajle.

Miha: Tudi jaz to cenim pri bratu!

Vama je bilo težko igrati sama sebe?

Miha: Saj sva rojena bleferja! (smeh)

Hamo: Jaz sem imel in še imam veliko tremo, ker je to drugo okolje. Čeprav imam 30 let nekih odrov za seboj, je teater drugačen od rock odrov.

Miha: Res je razlika, če stojiš na odru z bendom ali v predstavi. Jaz sem imel 50 nastopov s svojo prvo predstavo (Mihov prvi gledališki projekt je bila predstava Notranji pir, op. a.), Hamo pa je pri kakšni deseti predstavi začel postajati nevaren …

Ko se v predstavi spominjata otroštva in staršev, je jasno, da so se časi zelo spremenili. Kako gledata na spremembe v družbi, pri vzgoji?

Miha: Najin oče dejansko ni vedel ...

Hamo: … kje je pralni stroj v hiši. Zanj je bilo to, da greš po službi na kavč, samoumevno. Midva pa dobro veva, kje je pralni stroj, in se ne uleževa po službi na kavč, tako da sva v evoluciji stopila korak naprej. Nisva pa kot današnja mladina, ki nas obsoja, da smo dinozavri, rasisti, seksisti …

Šimen Zupančič

Miha: Saj so eno generacijo nazaj tudi starše gledali kot popolne dinozavre. Upam, da bom pri 75 z današnjimi mladimi sedel na kavi ali sodeloval v kakšnem podkastu, kjer se bodo oni z ironično distanco spominjali in smejali današnjim družbenim normam ter pogledom na svet. Stvari, ki smo jih mi komunicirali v prostor, pa so danes prepovedane.

Hamo: Poklic alfa samca je danes deficitaren! (smeh)

Ampak tudi alfa samci se očitno znate prilagoditi.

Hamo: Nisem mislil, da smo mi alfa samci, ampak da so nas alfa samci, kot je bil oče, šolali in nam govorili, kakšni moramo biti. Tako smo se poskušali prilagoditi projekciji, v katero naj bi zrasli, po drugi strani pa se svet spreminja, ti pa vidiš, da se s takšnim načinom zaletavaš z glavo v zid, ker ni več primeren.

V predstavi zaigrata nekaj skladb. Načrtujeta še kakšen skupni koncert? Vrnitev skupine Babewatch?

Hamo: Za Babewatch ni potrebe. Saj veste, kako se človek počuti, ko poje o 17 let stari deklici in podobnih temah v srednjih letih … (smeh) Ponovna združitev bi bila smiselna le, če bi naredili novo ploščo.

Miha: Naj izkoristim priložnost in povem, česar Hamo še ne ve. Zelo bi si želel v naslednjih letih imeti skupen mini akustični projekt. Zdaj se na novo učim kitare, ker sem pri 25 nehal in je od takrat do zdaj sploh nisem prijel v roke. Da bi me zbudil, mi je Hamo za 40. rojstni dan kupil lepo darilo – kitaro Fender telecaster, a je do zdaj čakala v kotu.

Ste pred predstavo dobili kaj žuljev? Strune na kitari znajo biti kar uničujoče za prste.

Miha: Grozne žulje sem imel! Hamo mi je ob tem namenjal poglede, ki so mi dali vedeti, da delam narobe. Imel sem občutek, da moram zelo hitro napredovati, ker me bo sicer pustil, vrgel iz benda. (smeh) Še dobro, da me ne more vreči iz predstave!

Hamo: Jaz sem imel pa na drugi strani dramski problem, strah pred teatrom. Največkrat slišani stavek lanskega in letošnjega leta je bil, da je v teatru pa čisto drugače.

Občutek imam, da potegneta drug iz drugega najboljše. Kot da se želita tudi drug drugemu dokazati in se zato še bolj potrudita.

Miha: Ko imaš nekoga rad, si želiš, da je dober, in ne razmišljaš, da bi ga na odru zasenčil. Vse izpade boljše, če je drugi dober. Ker delava skupaj, ga ne želim pustiti na cedilu ali zafrkniti.

Hamo: Tekmovati na kateremkoli odru je čista neumnost.

Miha: Ponavadi so bratje zelo tekmovalni …

Hamo: Saj na neki način tekmuješ, ampak gre za pozitivno tekmo, v kateri si ne želiš zmagati za kilometre, ampak za 20 centimetrov, da imaš malo zadovoljstva. Če ga kateri od naju polomi na odru, si morava zelo hitro odpustiti napako. Je pa težko igrati z bratom, ker kadar te grdo pogleda, ne veš, ali takrat igra ali me bo udaril. Jaz sem ta pogled že videl in od takrat imam zlomljen nos! (smeh)

Miha: Tudi jaz na koncu predstave, ko Hamo znori in mu žila na vratu izstopi, nisem prepričan, ali misli resno ali ne. Kakšni psihoterapevti bi vedeli o tem povedati več.

Med vama ni čutiti rivalstva, ampak naklonjenost. Je bilo vedno tako?

Hamo: Mogoče je to zato, ker sva si skozi življenje našla vsak svoj poligon in rezultati niso primerljivi.

Miha: Vsak od naju se je naredil v svojih peskovnikih in se lahko zdaj zafrkavava skupaj.

Sta se kdaj sporekla zaradi kakšnega dekleta?

Hamo: Neee … (smeh)

Pa sta imela kdaj dekle, ki je šlo drugemu na živce?

Miha: Seveda, oba!

So kdaj kakšni prijatelji ali ženske posegli v vajin odnos?

Miha: So poskušali, ampak jim ni uspelo. Da ne bova iz najinega očeta delala le dinozavra, naj povem, da je pogosto ponavljal pomembno lekcijo, da morajo bratje držati skupaj in da ne smeva nikoli pustiti, da naju ženske sprejo.

Hamo: To sva pa poslušala!