Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025
V čast nam je razglasiti sedem veličastnih žensk, kandidatk za Slovenko leta 2025! Izberite tisto, ki je po vašem mnenju najbolj dragocena za družbo.
Nikoli ni lahko med dobrimi izbrati še posebej dobrih – tistih, ki so nas v preteklem letu posebej premaknile, nagovorile, celo osupnile. Zaradi poguma, odločnosti, vztrajnosti. In nam tako vlile upanje, ki ga v teh časih potrebujemo še bolj kot kadarkoli. V čast nam je razglasiti sedem veličastnih žensk, kandidatk za Slovenko leta 2025!
Vas pa prosimo, da med njimi izberete sebi najbolj ljubo, tisto, ki po vašem mnenju družbi prispeva najbolj dragoceno. Sedem je pravljično število, a kandidatke za Slovenko leta še kako vedo, da življenje ni pravljica, saj so v svojih prizadevanjih včasih prišle na rob obupa, a nikoli čezenj. Vedno znova so izbrale pogum, ne molka.
Tu bi moralo stati še eno ime.
Še ena pogumna ženska, ki si je upala povzdigniti glas, se izpostaviti in opozoriti na stvari, ki so narobe. Zelo narobe. Stvari, o katerih se že dolgo šušlja, a se jih od zunaj ne da dokazati, od znotraj pa se jih prikriva ali gleda stran. Kot na že številne prej se je tudi nanjo vsul plaz blatenja, podtikanj, pritiskov in celo groženj. In kot številne prej se je odločila, da to ni pravi trenutek, da sprejme nominacijo za Slovenko leta, pa če si jo še tako zasluži. Naj se prah malo poleže, nam pravijo ponavadi. Trenutno je bolje, da se me ni vidi preveč. Bom raje potiho nadaljevala s svojim delom. Stran od oči javnosti.
Pritiski in javni napadi so že staro orodje in orožje za utišanje žensk. Orožje, ki žal vse prevečkrat še vedno deluje. Na Jani nam je žal za vse naše junakinje, ki so se odrekle priznanju, ki si ga tako zelo zaslužijo. Ena iz skromnosti, druga tudi zaradi želje po zasebnosti. Če ne z nominacijo, se jim bomo poklonili na drug način. Predvsem pa z našo novinarsko podporo, ki jo bodo one in njihovo delo vedno imeli. Prej ali slej bomo skupaj podrli zid molka, za katerega jih želijo postaviti.
KAKO LAHKO GLASUJETE?
Glasovanje bo potekalo tako po klasični poti – z glasovnicami iz revije Jana, ki jih na dopisnicah ali v kuverti pošljete na Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje – kot po spletu na portalu www.slovenkaleta.si, na katerem lahko oddate en glas na dan. Pri končnem seštevku bomo upoštevali polovico glasov s spleta in polovico glasov, ki bodo prispeli na glasovnicah po pošti.
Glasovanje poteka do 2. marca 2026. Zaupamo vam, da boste izbrali pravo!
Aktivistke Inštituta 8. marec
so »fajterke« za boljši jutri, ki so v letu 2025 svoj boj dvignile na višjo raven in s pobudo My Voice, My Choice dale glas 20 milijonom žensk po vsej Evropi, ki nimajo izbire glede splava – brez izbire pa ni svobode. Ustavile jih niso ne grožnje, ne posmeh, ne malodušje in izčrpanost, še najmanj pa zračnica, preluknjana pred odločilno vožnjo z avtom v Strasbourg. In ko so 17. decembra ob novici, da je evropski parlament z veliko večino potrdil resolucijo o zagotovitvi varnega splava na celotnem območju EU, od veselja dvigale roke in se objemale, je bilo to veselje ljudi, ki se objemajo na pravi strani zgodovine.
Dr. Metoda Dodič Fikfak
je zdravnica za medicino dela, raziskovalka in profesorica, poklicna in okoljska epidemiologinja, predvsem pa je ženska, ki ni tiho. Ki spregovori in opozarja, tudi kadar gre – še posebej kadar gre – za stvari, ki bi jih nekateri ljudem najraje zamolčali. Brez strahu je govorila o tem, da ljudje v Anhovem zbolevajo za rakom, zdaj opozarja na tveganja, ki jih prinašata kanal C0 in predvidena ljubljanska sežigalnica. Potrebujemo ženske, ki si upajo. Potrebujemo ženske, ki znajo. Potrebujemo ženske, ki niso tiho.
Marija Merljak
je diplomirana inženirka živilske tehnologije in prehranska strokovnjakinja, ki nam že desetletja s predanostjo in izjemnimi nasveti odpira nova obzorja razumevanja hrane in njenega vpliva na zdravje. V pokoju nam z vitalnostjo in nenehnimi izzivi kaže, da imajo skrbno izbrana živila res moč spremeniti življenje. Z navdušujočo knjižno zbirko Mladost v telesu in drugimi prehranskimi priročniki – piše že dvanajstega – nas ozavešča, da je zdrava hrana najboljši zdravnik in ključ do dolgoživosti. A to ni le njeno poslanstvo, je ljubezen, s katero nas modro vodi do bolj zavestnih, zdravih izbir.
Dr. Špela Miroševič
je doktorica znanosti, psihoterapevtka in biopsihologinja, predvsem pa mama šestletnega Urbana z redko gensko motnjo CTNNB1, zaradi katere ne bi nikoli hodil, govoril, kaj šele samostojno živel. S sinovo diagnozo se ni želela sprijazniti, in ko je znanosti zmanjkalo odgovorov, jih je sklenila poiskati sama. Povezala je strokovnjake z vsega sveta in ustanovila fundacijo, ta je v petih letih razvila gensko zdravilo v Sloveniji, Urban pa ga je kot prvi otrok prejel decembra. To je prva in edina zgodba na svetu, ko je neprofitna organizacija brez farmacevtske podpore razvila gensko zdravilo in ga pripeljala do klinične študije. Uspeh mame, ki mu ni para.
Nika Prevc
je smučarska skakalka, ki beleži največ uspehov v zgodovini slovenskih skokov. Z izjemnim talentom in kot britvijo ostrim fokusom je v karieri osvojila 35 zmag in dva kristalna globusa. Kraljica smučarskih skokov je ponos podalpske dežele, a njeni poleti niso le športni dosežki, temveč tudi zgodbe o vztrajnosti, notranjem miru in zaupanju vase. Po žilah skromnega dekleta se pretakata pogum in strast do discipline, v katero se je zaljubila že kot otrok. Njena moč ni glasna, a je neustavljiva. Pogled neustrašne orlice je vedno usmerjen naprej – tokrat proti olimpijskim igram.
Darka Rački
je z zdaj že pokojnim možem Petrom v rejništvo sprejela sedem globoko ranjenih otrok, ker ji narava ni omogočila pestovati svojih. Ni jim nudila le strehe nad glavo, temveč jih je zaradi svojih težkih življenjskih preizkušenj znala razumeti, obenem pa jim z veliko zaupanja, s svojim temperamentom in pogovori, predvsem pa ljubečo podporo vrnila vero vase. Samo običajna mama sem, ki ima rada otroke, pravi, a skupaj z njimi je sprejela tudi njihove starše, ker so pač »tudi oni naši«. S tem je svojim rejencem omogočila, da so sestopili iz začaranega kroga družinskih travm in so danes uspešni mladi ljudje. Nekdo jih je moral le imeti iskreno rad.
Brigita Rutar
je predsednica sindikata CSS, škofjeloškega invalidskega podjetja, ki je bilo poslano v likvidacijo, ona pa se je odločno zavzela za svoje sodelavce invalide. Ni sprejela logike, da bodo odpisani, pahnjeni na rob preživetja. Z odločnostjo, ki ne išče pozornosti, temveč pravičnost, je obrnila propad dostojanstva v zgodbo o ponosu in povezala ne samo zaposlene, temveč vso državo. S tem ko je izborila obstoj podjetja, je vrnila sodelavcem vero v sočloveka. Brigita Rutar pooseblja Slovenijo, kakršno si želimo: pogumno, odgovorno in srčno.
Objavljeno v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
