Shutterstock

»Živimo v državi, kjer je kontracepcija med najbolj dostopnimi na svetu, saj jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje,« poudarja specialist ginekologije in porodništva Peter Stražar in nadaljuje, da se to odraža tako v nižjem številu neželenih zanositev kot v številu umetnih prekinitev nosečnosti. Kljub temu do neželenih nosečnosti še vedno prihaja, glavni razlog pa je v tem, da del populacije kontracepcije preprosto ne uporablja in se raje zateka k tako imenovanemu prekinjenemu spolnemu odnosu. Zakaj je tako? Morda zaradi slabe informiranosti ali celo stigme kontracepcije?

Strahovi pred hormonsko kontracepcijo

Med ženskami je pogosto razširjeno prepričanje, da je oralna kontracepcija škodljiva. Res gre za hormone, ki jih telo prejme od zunaj in vplivajo na celoten organizem, pojasnjuje dr. Stražar, vendar pa nimajo tako groznih stranskih učinkov, kot si mnogi predstavljajo.

»Dolgotrajna uporaba lahko celo zmanjša tveganje za nekatere oblike raka. Menstruacije so ob uporabi bolj redne, šibkejše in manj boleče. Pri nekaterih ženskah se lahko spremeni počutje, saj oralna kontracepcija ne vsebuje testosterona. V ženskem telesu se večina estrogena sicer tvori iz testosterona v jajčnikih, a ker tabletka zavre ovulacijo, se zmanjša tudi nastajanje testosterona. Estrogen in progesteron ženska prejme s tabletko, testosterona pa ne, čeprav so njegove vrednosti v krvi pri ženskah sicer kar visoke. Razumljivo je tudi, da se ženske bojijo morebitnih krvnih strdkov, a to je zelo redek zaplet, ki se pojavi le pri majhnem deležu uporabnic.«

Odklanjanje pa se ne pojavlja le pri oralni hormonski kontracepciji, temveč tudi pri hormonskih materničnih vložkih, ki so na voljo že več kot 20 let. Pri njih je količina hormona, ki pride v telo, izjemno majhna, a se jim številne ženske kljub temu izogibajo.

Shutterstock

Čedalje manj uporabe kondomov

Za zaščito pri spolnosti seveda niso odgovorne le ženske. Kondom je ustrezna metoda, po kateri so moški v preteklosti posegali veliko pogosteje. Pa danes? »Kondomi so delno izpadli iz redne uporabe. Ko se je pred desetletji pojavil HIV (virus humane imunske pomanjkljivosti), so se ga ljudje zelo bali in so predvsem pri bežnih spolnih odnosih dosledno uporabljali kondome. Danes je strah pred HIV-om manjši, zato kondome uporablja le še redkokdo. A kondom še vedno ostaja edino zaščitno sredstvo, ki hkrati ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami in neželeno nosečnostjo,« poudarja ginekolog.

Ozadje bolečega splava

Nekoč se je umetna prekinitev nosečnosti izvajala s kirurškim posegom, danes pa se ginekologi za to obliko redkeje odločijo. V ospredju je namreč tako imenovani medikamentozni splav oziroma prekinitev nosečnosti s tabletko. Stražar pojasnjuje, da je vzrokov za to odločitev več, a preden se jim posvetimo, naj razjasnimo poročanja o tem, da gre za izjemno bolečo izkušnjo, ki jo nekatere ženske opisujejo kot hujšo od porodne.

»Tako hude bolečine še nisem doživela, krči so bili nečloveški in česa takega si ne želim ponoviti nikoli več. Ker se je splav odvijal doma in ker je vse skupaj dolgo trajalo, me je bilo zelo strah. Nisem se počutila varno, čeprav so mi pojasnili, kakšen je namen sprožitve krčev in v katerih primerih naj se predčasno vrnem,« pojasnjuje Sonja, ki jo je po medikamenozni prekinitvi nosečnosti vseeno čakalo še čiščenje maternice.

Tako kot vsi zdravniki tudi Stražar opaža, da se je prag bolečine predvsem v zadnjem desetletju precej znižal. »Ljudje so se navadili, da za vsako bolečino vzamejo protibolečinsko tableto, posledično pa neprijetne občutke slabše prenašajo. Zanimivo je, da imajo tisti, ki se redno ukvarjajo s športom, praviloma višji prag bolečine. Pri prekinitvi nosečnosti z zdravili je pričakovati bolečino, ki je večja kot pri menstruaciji, ampak to vendarle ni porod,« razloži in nadaljuje, da se krči običajno pojavijo, a jih vsaka ženska doživlja nekoliko drugače. Pacientke si lahko sicer bolečine lajšajo s protibolečinsko terapijo, je pa pomembno, da ne posežejo po aspirinu, saj poveča tveganje za krvavitve.

»Vsekakor pa je prisotna določena mera bolečine in krčev, pa tudi krvavitev po prekinitvi traja dlje kot pri kirurški prekinitvi nosečnosti. Medtem ko pri kirurški običajno traja do tri dni, traja pri medikamentozni od 10 do 14 dni.«

Ne bolečina, skrbi močna krvavitev

Sama bolečina po mnenju ginekologov praviloma ni razlog za prihod pacientke na ginekološki oddelek, bolj skrb vzbujajoča je močna krvavitev. »Pri večini žensk, ki sem jih doslej srečal, se je bolečina do takrat, ko so prišle k nam, že toliko umirila, da analgetik ni bil več potreben, niti intravensko niti intramuskularno. Občasno pa se pojavi pacientka, ki tako močno zakrvavi, da jo je treba sprejeti. Zelo redko pa je potrebna transfuzija krvi,« pojasnjuje specialist ginekologije in porodništva ter se ob tem naveže še na bolečino v primerih, ko medikamenozno metodo izvedejo, ker je plod odmrl, a ostal v maternici.

Med medikamentoznim splavom zaradi odmrle nosečnosti in tistim zaradi neželene nosečnosti je velika razlika. Po izkušnjah sogovornika poleg zelo mladih pacientk o največ težavah z bolečino poročajo prav ženske, ki prekinjajo nosečnost, ki se je sama ustavila. »Gre za povsem drugo psihološko izkušnjo. Ko ugotovijo, da se nosečnost z želenim otrokom ni razvila do konca, pogosto nastopi hud čustveni stres … Ženska pogosto še ni pripravljena sprejeti dejstva, da mora plod iz nje. Tega v resnici še ne želi, mi pa ji že ponujamo tablete.« Tako Stražar pogosto predlaga odložitev medikamentozne prekinitve zadržanega splava, zlasti če je plod odmrl pred kratkim. »Obstaja namreč možnost, da ga bo telo izločilo samo, sicer pa postopek opravimo mi.«

Shutterstock

Kirurška prekinitev nosečnosti ali splav s tabletko?

Glavne razlike med medikamentoznim in klasičnim kirurškim splavom so v tem, da pri prvem nista potrebna splošna narkoza in fizični poseg z instrumenti v maternico. »Instrumenti so največkrat kovinski, v zelo zgodnji nosečnosti pa plastični. Še posebej če si ženska želi v prihodnosti ustvariti družino, nam je medikamentozni splav ljubši, saj je dokazano, da se pri ženskah, ki so imele dve ali več abrazij (kirurških čiščenj maternice), nekoliko zmanjša plodnost. Zato mladim kirurške prekinitve navadno sploh ne ponudimo,« razloži dr. Stražar in omeni, da je pomemben razlog tudi finančni vidik, saj so zdravila cenejša kot splošna narkoza in poseg v sterilnem okolju bolnišnice.

Ker je medikamentozni splav uspešen tudi po 10. tednu nosečnosti, se lahko v številnih primerih izognemo invazivnejšemu kirurškemu posegu, ki je za žensko telesno in čustveno pogosto težji. Slednje ni preprosto niti za zdravnike, ki takšne posege opravljajo. »Vsakdo, ki je kdaj kirurško prekinjal nosečnost v višjem tednu in je moral takrat dobesedno šteti dele telesa, da je bil prepričan, da je odstranjeno vse, nosi slabe spomine. Gre za grob in psihično naporen poseg, zato vse bolj favoriziramo prekinitev s tabletkami,« je iskren dr. Stražar.

Opravljanje prekinitve nosečnosti v domačem okolju ima za zdravstvo tudi več prednosti: zmanjšano število hospitalizacij, saj so posegi načrtovani tako, da lahko pacientke čim prej zapustijo bolnišnico in okrevajo doma. Drugače kot v tujini slovenski pacienti ne plačujejo deleža stroškov hospitalizacije.

Čiščenje maternice

Mnoge ženske poročajo, da prekinitev nosečnosti s tabletko ni bila povsem uspešna in so vseeno potrebovale še abrazijo oziroma čiščenje maternične votline. Kako pogosto se to dogaja? »Uspešnost medikamentoznega splava je približno 95-odstotna, kirurškega pa 97-odstotna. S tem mislim na primere, pri katerih je po opravljenem splavu potrebna še abrazija maternice. Poleg tega je pri kar nekaj odstotkih medikamentoznih splavov potrebna dodatna terapija s tabletkami, ki jih sicer uporabljamo že med osnovnim postopkom,« razloži dr. Stražar in ob tem prizna, da malce dvomi o statistiki iz obdobja, ko je medikamentozni splav prišel v redno uporabo. »Po svojih izkušnjah, kot primarni ginekolog, ki deluje tudi na sekundarnem nivoju, imam občutek, da je manjših ostankov nosečnosti vseeno nekoliko več. Večino teh k sreči izloči naslednja menstruacija.«

Kako poteka prekinitev nosečnosti s tabletko

Postopek prekinitve nosečnosti se začne s pogovorom in pregledom pri izbranem ginekologu. Ta nato pacientko napoti na ginekološki oddelek lokalne splošne bolnišnice ali v eno od porodnišnic. »Tam se praviloma ponovi ultrazvočni pregled, ni pa nujno, če je izvid izbranega ginekologa jasen. Pacientki nato razložijo postopek in učinkovanje zdravil. Najprej zaužije eno tableto, ki delno prekine hormonsko povezavo med nastajajočo posteljico in nosečnostjo. Posteljica namreč proizvaja nosečniški hormon, ki ohranja delovanje rumenega telesca, to pa proizvaja hormone, predvsem progesteron, ki omogočajo nadaljevanje nosečnosti. Po 36 do 48 urah si pacientka čim globlje v nožnico, po možnosti ob maternični vrat, vstavi dve tabletki, ki povzročita odpiranje materničnega vratu in krčenje maternice. Ti krči nato iztisnejo plod iz maternice,« razloži dr. Stražar in dodaja, da se pri večini žensk krvavitev in krči pojavijo približno uro in pol po vstavitvi tabletk, trajajo pa nekaj ur. Ženske običajno blago do zmerno krvavijo še do dva tedna, kontrolni pregled pri izbranem ginekologu pa se svetuje v dveh do treh tednih po posegu.

revija Jana