Shutterstock

Na krof smo se spravili zato, ker je simbol pustnega veseljačenja, ki smo ga ravno pustili za sabo. Enako seveda velja za vso hrano z obilico sladkorja in rafiniranimi ogljikovimi hidrati, tudi za rogljičke, štrudlje, bureke, kose pice in podobne priljubljene »malicami na hitro«. En tak obrok ni problematičen, tudi dva na teden ne, če sicer jemo zdravo. A ko se začnejo nabirati, ko takšna mašila postanejo reden del prehrane, se v telesu sprožijo procesi, ki vplivajo na presnovo, raven sladkorja v krvi, delovanje srca in celo črevesje.

Ko inzulin dela nadure

Sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati povzročijo hiter dvig glukoze v krvi. Posledica je sunek energije in sproščanje dopamina v možganih, kar ustvari občutek ugodja, sreče in zadovoljstva. Tako kot tisti vlakec v Gardalandu, ki nas na hitro poživi z adrenalinom. A občutek hitro mine. Raven sladkorja v krvi začne padati, pojavijo se utrujenost, slabša koncentracija in ponovna želja po sladkem. Ob vsakem večjem vnosu sladkorja telo izloči inzulin, hormon, ki pomaga uravnavati krvni sladkor. Če se to dogaja pogosto, lahko postanejo celice za inzulin postopoma manj občutljive. Endokrinologi pojasnjujejo, da je prav ta proces eden ključnih korakov k inzulinski rezistenci, presnovnim motnjam in sladkorni bolezni tipa 2, nealkoholni zamaščenosti jeter, metaboličnemu sindromu in debelosti, pri nekaterih ženskah pa celo k sindromu policističnih jajčnikov.

Shutterstock

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Takšna živila telesu dajo na hitro veliko energije, vendar malo hranilne vrednosti, pojasnjujejo nutricionisti. Zaradi pomanjkanja vlaknin nas ne nasitijo, zato se lakota vrne veliko hitreje kot po uravnoteženem obroku. Povprečen krof lahko vsebuje od 300 do več kot 500 kalorij. Podobno kaloričen polnovreden obrok bi nas nasitil za tri do štiri ure, koliko »traja« krof, pa veste sami. Kaj kmalu posežemo po še enem kosu, z njim pa po presežku kalorij.

Vse skupaj se hitro zavrti v začarani krog prenajedanja. Presežek kalorij pa ni edini greh tega priljubljenega sladkega prigrizka. Z več kosi ne dobimo le več energije, ki se pridno hrani v odvečnem maščevju, ampak tudi bolj obremenimo organizem, saj trebušna slinavka takrat dela nadure. Če že posežemo po krofu ali čem podobnem, je z vidika presnove bolje, da jih pojemo ob obroku, bogatem z beljakovinami in vlakninami, kot samostojno.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.

Izvedeli boste:

• Obremenitev za srce in ožilje
• Kaj se dogaja v prebavilih?
• Kdaj nastane težava?

revija Jana