Kaj se zgodi s telesom, ko smo ves čas negativni in pesimistični?
Pesimizem ne vpliva le na razpoloženje. Dolgotrajno negativno razmišljanje lahko obremeni telo, poslabša spanec in okrepi občutek napetosti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vsakdo ima dneve, ko se zdi, da gre vse narobe. Dež pade ravno takrat, ko imamo načrte, sestanek se zaplete, misli pa hitro zdrsnejo v smer: »Saj sem vedel, da bo tako.« Občasna slaba volja je povsem normalna. Težava nastane, ko negativno razmišljanje postane stalni notranji vzorec.
Kronični pesimizem namreč ni le navada tarnanja. Vpliva lahko na to, kako se telo odziva na stres, kako dobro spimo in kako se spopadamo z vsakodnevnimi izzivi.
Ko možgani ves čas pričakujejo najslabše
Negativno razmišljanje pogosto deluje kot zaščitni mehanizem. Če vnaprej pričakujemo zaplet ali razočaranje, se nam lahko zdi, da bomo nanj bolje pripravljeni. A telo pri tem ne razlikuje vedno med resnično nevarnostjo in scenariji, ki jih ustvarjamo sami.
Ko smo pogosto napeti ali zaskrbljeni, se aktivira stresni odziv. Poviša se raven kortizola, telo je v pripravljenosti, srčni utrip in krvni tlak se lahko zvišata. Na kratek rok je tak odziv koristen, če traja predolgo, pa začne organizem izčrpavati.
Slabši spanec, več tesnobe, manj energije
Ljudje, ki so pogosto ujeti v negativne misli, pogosteje poročajo o slabšem spancu, tesnobi, razdražljivosti in čustveni izčrpanosti. Zvečer se težje umirijo, saj možgani premlevajo, kaj je šlo narobe in kaj bi lahko šlo narobe naslednji dan.
Sčasoma se lahko pojavi začaran krog. Slab spanec poslabša razpoloženje, slabše razpoloženje okrepi negativne misli, te pa znova otežijo počitek. Telo se težje regenerira, človek pa ima manj energije za delo, odnose in vsakodnevne obveznosti.
Pesimizem lahko obremeni tudi telo
Dolgotrajen stres ni le psihološka obremenitev. Povezan je lahko tudi z večjim tveganjem za težave s srcem in ožiljem, slabšim imunskim odzivom ter več vnetnimi procesi v telesu.
To ne pomeni, da bo vsak pesimist zbolel. Pomeni pa, da način razmišljanja vpliva na vedenje, izbire in telesne odzive. Če človek ves čas pričakuje poraz, bo morda manj skrbel zase, manj verjel v spremembe in težje poiskal pomoč.
Optimizem ni naivnost
Nasprotje kroničnega pesimizma ni slepo prepričanje, da bo vedno vse dobro. Zdrav optimizem pomeni, da težav ne zanikamo, ampak verjamemo, da se z njimi lahko spopademo.
Optimistični ljudje se ob zapletih pogosteje vprašajo, kaj lahko naredijo, namesto da bi se ustavili pri misli, da je vse izgubljeno. Prav občutek, da imamo vsaj nekaj vpliva, je pomemben za duševno zdravje.
Pozitivnejši pogled na življenje raziskave povezujejo z boljšim spanjem, nižjo ravnjo stresa, manjšo obremenitvijo srca in večjo psihološko odpornostjo.
Negativnih misli ni treba utišati
Cilj ni, da bi bili ves čas dobre volje. Žalost, strah, jeza in skrb imajo svoje mesto. Težava nastane, ko vsako situacijo začnemo brati skozi najtemnejši možni scenarij.
Takrat je koristno misel ustaviti in jo preveriti: Ali imam za to res dokaze? Ali obstaja še kakšna druga razlaga? Kaj lahko naredim zdaj?
Stalna negativnost telesu pošilja sporočilo, da nevarnost nikoli zares ne mine. Zato ni nepomembno, kako govorimo sami s seboj. Optimizem ni čudežno zdravilo, je pa navada, ki lahko telesu in umu pomaga živeti nekoliko lažje.
