revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Te dni smo lahko spremljali grozljivko na križarki MV Hondius, na kateri je za andskim sevom hantavirusa zbolelo več potnikov in članov posadke, trije so umrli. Hantavirus je doma tudi pri nas, poznamo ga pod imenom mišja mrzlica. Naša različica je veliko manj smrtonosna, a vseeno zahteva žrtve. Varnostni ukrepi so pri obeh enaki, zato jih je dobro poznati.

V Sloveniji se nam ni treba bati andske različice hantavirusa, pravijo na NIJZ, saj ocenjujejo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo. A že naša je čisto dovolj tvegana.

Novice

Pozitiven ne pomeni bolan!

Rod hantavirusov vsebuje 37 vrst, ki se praviloma prenašajo z glodavcev na ljudi, najpogosteje z vdihavanjem delcev izločkov okuženih glodavcev. Se pravi z urinom, iztrebki in slino miši, podgan, voluharic ter podobnega. Od obolelega človeka se praviloma bolezni ne bomo nalezli, izjema je le andski virus (ANDV), ki kroži v Južni Ameriki (predvsem Argentina in Čile). Pa še pri tem bi morali biti bolniku več časa zelo blizu. A prav zato je bila natrpana križarka idealen kraj, da se zgodi katastrofa.

Tudi Slovenija ima svoje hantaviruse

Andskega virusa v Sloveniji ni. Pri nas se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano tudi kot mišja mrzlica. V nasprotju z andskim virusom, ki hudo prizadene pljuča, pri nas prisotni virusi prizadenejo predvsem ledvice. Glavni simptomi so visoka vročina, hud glavobol, bolečine v križu in trebuhu, slabost, včasih motnje vida, nato pa lahko pride do prizadetosti ledvic. Večina bolnikov v Sloveniji ozdravi, čeprav je potek lahko zelo neprijeten. Virus Puumala običajno povzroča blažjo obliko, virus Dobrava pa lahko tudi težjo.

Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja kot pri andski različici, okrog enoodstotna. Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letih 2025 in 2026 prijavljenih po šest obolelih s HMRS. V letih, ko se glodavci namnožijo, pa so številke lahko bistveno večje. Tako je bilo leta 2021 prijavljenih kar 562 okužb. Največ jih je na Dolenjskem in v Prekmurju, smrtnost pa je v Sloveniji zelo nizka. V zadnjih 40 letih je od mišje mrzlice umrlo 16 ljudi. Okužbe se najpogosteje zgodijo pri opravilih na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti ali lope, pri pohajanju in kampiranju v naravi ter kmečkih opravilih.

Kje vse se torej lahko okužimo in kako poskrbeti, da bomo varni? Preverili smo nekaj vsakodnevnih situacij.

Ali se lahko okužimo z božanjem mačke, ki je odlična lovka in poje veliko miši?

Na ameriškem Centru za nadzor in preprečevanje bolezni pravijo, da ni dokazov, da bi mačke in psi prenašali hantavirus na ljudi. Lahko pa povečajo tveganje posredno, ko prinesejo okužene miši v hišo ali na teraso. Pri tem ni toliko tvegano, da ljubljenčka pobožamo, kot da smo v stiku z mišjo. Seveda pa je pri kosmatincih, ki se potepajo zunaj, vedno treba paziti na higieno in si redno umivati roke z milom.

Kako nevarno je, če je ta ista mačka tudi notranja, ponoči spi na kavču, podnevi pa lovi miši?

Tveganje ostaja nizko, če mačka v hišo ne nosi mrtvih miši ali materiala iz gnezd. Lahko pa ima na dlaki urin ali iztrebke glodavcev. Mačke se sicer veliko umivajo, tako da same zmanjšajo nevarnost prenosa, a nekaj ga vendarle je.

Kako ravnati z mišjo, ki jo mačka pusti pred vrati?

Nadenite si rokavice, sledite navodilom v okvirčku, nato pa miš poberite s papirjem ali lopatko, jo položite v vrečko, ki se zadrgne ali zaveže, vrečko odvrzite med odpadke in si natančno umijte roke.

Kako nevarno je, ko na podstrešju najdeš že dolgo mrtvo, posušeno miš?

Tveganje je manjše kot pri svežih iztrebkih ali sveže mrtvi miši, ni pa ničelno. Največja nevarnost nastane, če se posušeni ostanki zdrobijo v prah in jih vdihneš. Za odstranjevanje glejte navodilo v okvirčku.

Kako pogosta je okužba pri običajnem vrtnarjenju (pletju, prekopavanju, presajanju)?

Pri običajnem vrtnarjenju je okužba redka, saj smo na odprtem, miši pa si ne delajo gnezd na gredicah. Večina okužb je povezana z zaprtimi prostori z veliko sledmi glodavcev: lope, podstrešja, vikendi, skednji, garaže, stare shrambe. Tveganje na vrtu je večje, če prekopavamo mišje rove, delamo v zapuščenem rastlinjaku ali lopi ali dvigujemo posušen material, pod katerim bi miši lahko imele gnezda. Na odprtem je tveganje precej manjše, ker se virus v zraku hitro razredči in ga UV-svetloba poškoduje.

Ali je dovolj, da pri čiščenju lope, v kateri so miši, vse poškropiš z vodo in nato pometeš?

Ne. Pomemben del priporočil je prav to, da se NE pometa in NE sesa, ker se virusni delci lahko dvignejo v zrak s prahom. Tudi voda ne bo dovolj. Uporabiti je treba razkužilo ali raztopino belila in ne pomesti na suho.

OKVIR: Kako varno počistiti

Pri čiščenju prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, v njih pa smo našli ali sumimo, da bi lahko našli, mrtve glodavce, njihova gnezda ali iztrebke, je treba biti previden.

1.     Pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. Medtem se v prostoru ne zadržujemo.

2.     Pripravimo raztopino klornega razkužila: eno enoto razkužila (npr. varikine) zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.

3.     Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo z razprševanjem. Uporabimo lahko pršilke za rože ali porabljenih čistilnih sredstev, če smo sami mešali razkužilo. Razkužilo pustimo učinkovati vsaj 5 minut.

4.     Nujno uporabimo rokavice iz lateksa, priporočljiva pa je tudi maska. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo ali vrečko, jih odložimo v vrečo za odpadke, ki se dobro zapre, in jih odvržemo med komunalne odpadke. Razkužimo tudi preostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato kužni.

5.     Po razkuževanju moramo prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov.

6.     Po končanem razkuževanju in čiščenju odvržemo rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.

Vir: NIJZ

FOTO:

Vrt:  Tudi vrtnarjenje ni čisto brez tveganja.

Mačka:  Okuženega glodavca lahko v hišo prinese domači ljubljenček.

***null***