Osebni arhiv

Grizenje nohtov ni le grda navada, ki vpliva na videz in samopodobo. Precej jeklene volje je potrebne, da se človek odvadi nositi roke v usta, lahko pa pomaga, če vemo, kako zelo je to nevarno za zdravje. 

Dolgotrajno grizenje nohtov v stroki imenujejo onihofagija. Vzrok zanjo je lahko povezan z dolgčasom, pogosto pa ga pripisujejo stresu, tesnobi ali kompulzivnemu vedenju. Pa posledice? Nikakor ne le skažen videz rok. Specialistka dermatovenerologije dr. Vesna Tlaker pojasnjuje, s čim vsem se srečujejo v ambulanti.

Ljudje se ne zavedajo posledic

»Grizenje lahko povzroči poškodbe nohtne matice, kar vodi do nepravilne rasti nohtov, počasnejše obnove in zadebeljene ali progaste nohtne plošče. Tudi koža okoli nohtov se lahko razdraži, vname ali trajno poškoduje, zlasti če grizenje vključuje obnohtno kožico.« Tega nikar ne jemljite zlahka! »Odprte rane ob nohtih so vstopna točka za bakterije, glive in viruse, zato se lahko razvije paronihija – boleča okužba obnohtne kože.« Mikrobi, ki povzročajo okužbe, pridejo iz okolice, s predmetov ali ljudi, ki se jih dotikamo, pa tudi iz ustne votline. »Zaradi intenzivnega grizenja nohtov se lahko pojavijo celo težave z zobmi, kot je denimo poškodba sklenine, premiki zob in težave s čeljustnim sklepom.« Kot posledica poškodbe, okužbe ali motene prekrvitve nohtnega ležišča se pojavijo tudi barvne spremembe, denimo bele lise ali rumenkasta obarvanost.

Mateja J. Potočnik

Beli nohti niso znak pomanjkanja mineralov

Nekaterim se nohti belo obarvajo (pojavijo se pike, lise ali proge). »Velja zmotno prepričanje, da gre za pomanjkanje vitaminov ali mineralov. To ni res. Bela pika je poškodba nohtne plošče, ki je nastala med tvorbo nohta v nohtnem matriksu. Nepravilna struktura nohta lomi svetlobo drugače kot preostali, zdravi del nohtne plošče. Ker poškodba nastane, ko je noht še v fazi tvorbe v matriksu – to je nekaj tednov prej, preden opazimo piko –, ljudje nanjo večinoma že pozabijo ali je sploh niso opazili, ker gre večinoma za manjše poškodbe. Te se po navadi odpravijo same, ko noht zraste. Če pa so vsi nohti povsem beli ali belina na posameznih predelih ne izgine, je to lahko znak poškodbe nohtne matice, glivične okužbe ali celo bolezni. Takrat je priporočljivo obiskati dermatologa,« razlaga zdravnica in dodaja, da se stanje po večini lahko izboljša.

Grizenje kožice in sepsa

V tujini so znani primeri, pri katerih je poškodba nohtne kožice privedla do smrtno nevarne sepse. Sogovornica se s čim takim še ni srečala, vendar res lahko pride do sistemske okužbe, ko se mikrobi razmnožijo v krvi. »Pri sepsi mikrobi po navadi vstopijo v kri skozi okuženo mesto v telesu – najpogosteje pri okužbah notranjih organov ali večjih površin kože. Koža okoli nohta sicer deluje kot zaščitna pregrada, a jo pri grizenju pogosto poškodujemo. S tem lahko nastanejo vrata za vdor bakterij v globlja tkiva in v skrajnem primeru celo v krvni obtok.«

Shutterstock

Takoj k zdravniku!

V dermatološki praksi se zaradi grizenja nohtov pogosteje srečujejo z lokalnimi okužbami, kot je paronihija. »Občasno se pojavi tudi šen (erizipel), streptokokna okužba kože, ki nastane, ko bakterije vstopijo skozi poškodovano obnohtje. Najpogosteje prizadene starejše ljudi s sladkorno boleznijo ali kroničnimi spremembami nohtov in lahko v hujših primerih privede celo do sepse.« Kakšni pa so znaki resnih težav? Na šen in možnost sepse kaže hitro širjenje rdečine v okolico prizadetega nohta in navzgor po okončini, oteklina, gnoj ali povišana telesna temperatura in mrzlica. »Takrat je treba takoj k zdravniku.«

Prepoznajte najpogostejše okužbe

Akutna paronihija: bakterijska okužba obnohtne kože, navadno z bakterijo Staphylococcus aureus. Kaže se kot bolečina, rdečina, oteklina in včasih gnoj ob robu nohta.

Kronična paronihija: pogosto jo povzročajo glivice iz rodu Candida, zlasti ob stalni vlagi (močenju rok) in draženju. Obnohtje je vneto, pordelo, boleče, včasih tudi z izcedkom; obnohtne kožice pogosto ni, noht je lahko razbarvan ali deformiran.

Onihomikoza: glivična okužba nohtne plošče, najpogosteje z dermatofitnimi glivami, ki je pogostejša pri predhodno poškodovanem nohtu. Ta postane odebeljen, krhek in rumenkast. Spremembe se navadno začnejo na prostem robu nohta in napredujejo po nohtu navzgor. Take okužbe so zelo pogoste, zlasti na stopalih, in večinoma niso povezane z grizenjem nohtov.

Shutterstock

Vpliv na videz in samopodobo

»Sin je začel gristi nohte, ko je hodil v vrtec. Pogovori, prepovedi, obiski psihologa … – nič ni pomagalo. Vzrok naj bi bil dolgočasje. Pa živčnost zaradi šole. Z možem sva se težavi veliko posvečala, a je vsakokrat le za kratek čas prenehal, potem pa se je zgodba ponovila. Celo h kozmetičarki sva ga peljala, da mu je nanesla tanek sloj gela. Takrat je imel prvič lepe nohte, ampak žal le dva dni. Ni zdržal, vse je potrgal. Problem pa ni bil le neprijeten videz rok. Večkrat je imel resna vnetja kožice ob nohtu, sčasoma pa je prišlo tudi do spremembe barve nohta, dva sta postala intenzivno belo obarvana,« pripoveduje mama Anja in razloži, da je vse to vplivalo tudi na sinovo vedenje in vsakdanje življenje. »Ker ga je bilo sram, je roke skrival. Sčasoma je začel vse delati tako, da je prste krčil v dlani, kot bi jih imel ves čas stisnjene v pest. Tako je držal tudi pribor, pisal, si umival zobe …« se spominja mati danes že polnoletnega fanta, ki je grdo razvado opustil pred dobrim letom. Do tega žal ni privedla močna volja, ampak resna okužba. »Šele to ga je prizemljilo.«

Kako se odvaditi grizenja nohtov?

Nikakor ni preprosto. Pri dermatologu lahko dobite lak za nohte z grenkim okusom, ki odvrača od grizenja. »Nekaterim koristi, da si nohte uredijo z gel lakom v salonu – takšne je težje gristi, poleg tega lepši nohti krepijo samozavest in spodbujajo skrb za roke.« Pomembno je redno krajšanje nohtov, da človeka ne mika grizljanje robov. Pri otrocih pomaga, če starši pohvalijo napredek, namesto da grajajo navado. Dobro je razmisliti o sprožilcih, ki privedejo do grizenja, in si zapisati, kdaj in v kakšnih okoliščinah se zgodi (med gledanjem televizije, učenjem, stresom). Tedaj je treba roke zaposliti na druge načine, denimo s stiskanjem žogice za stres ali vrtenjem svinčnika, med gledanjem televizije pa si omisliti neko ročno delo. Bolj lahko pomaga psiholog, saj je grizenje nohtov pogosto povezano s stresom, tesnobo ali drugimi vedenjskimi vzorci. Pogovor s strokovnjakom pomaga razumeti, zakaj do navade sploh prihaja, in razviti učinkovite strategije za spremembo vedenja.

Objavljeno v reviji Jana, št. 35, 2. september 2025.

revija Jana