Profimedia

Stara sem 78 let in imam na nogah povečane vene, v zadnjem času pa še varice, zaradi česar imam po nogah do kolen rjave in rdeče madeže oziroma pege. Dvakrat sem bila že operirana, toda po dveh letih se mi vse ponovi. Po obeh straneh staršev sem pozitivna na bolezni ožilja. Poskusila sem že ogromno mazil in domačih zdravil, v hladnejšem času nosim tudi kompresijske nogavice. Kljub starosti sem vitalna. Hodim vsak dan vsaj eno uro in telovadim in na srečo mi noge vsaj ne otekajo in me še ne bolijo preveč. Spoštovani, sprašujem, ali je res možna le operacija ali obstaja vsaj kakšna omilitev problema, ki je za zdaj še predvsem estetski. Za kakršen koli nasvet se vam prisrčno zahvaljujem, saj redno prebiram vaše res koristne in mislim, da tudi učinkovite nasvete. Lep pozdrav.
Vera

revija Jana

Spoštovani, za nastanek krčnih žil na nogah je veliko dejavnikov tveganja. Največkrat je v ozadju genski dejavnik. Na njihov nastanek vplivajo tudi okoljski dejavniki, kot so med drugim nezdrav življenjski slog, izpostavljanje visokim temperaturam v različnih okoljih, tudi sončenje. Pri ženskah je pomemben dejavnik nosečnost, več nosečnosti pomeni večje tveganje za pojav krčnih žil.

Začetne težave so težke in boleče noge, bolniki imajo ponoči občasno krče, pojavlja se občutek nemirnih nog. Pojavijo se majhne in nato večje varice. V napredovalih stadijih noga oteka. Oteklina je bolj izražena zvečer, proti jutru pa uplahne. Če to stanje traja dolgo, potem oteklina ne uplahne več in se pojavijo še druge spremembe na koži. Najprej se pojavljajo majhne, rdečkasto rjave pege večinoma na hrbtišču stopala ali v okolici gležnja. V začetku te pege izginevajo, postopoma pa spremembe postanejo stalne in se večajo.

Pri bolnikih z vensko boleznijo, ki traja dlje, lahko nastanejo pordeli, roseči ekcemi, pozneje koža postaja suha in luskasta, v kronični fazi pa zadebeljena, suha, temnejša, trda, usnjatega videza in sklerotično spremenjena. V zadnjem stadiju kroničnega venskega popuščanja lahko nastane kronično vnetje kože, ki skupaj s hipoksijo tkiva zaradi lokalno motene oskrbe s kisikom vpliva na pojav razjed. Bolniki imajo večje ali manjše bolečine, koža jih lahko tudi srbi, razjeda postaja možno vstopno mesto za okužbe.

Pri postavitvi diagnoze sta ključna anamneza in klinični pregled. Najučinkovitejša preiskovalna metoda za nadaljnjo opredelitev venskega sistema nog je ultrazvok, ki večinoma odgovori na vsa vprašanja ter opredeli tako anatomijo kot funkcijo ven. Včasih je treba po navodilu zdravnika uporabiti še druge slikovne diagnostične metode.

Po postavljeni diagnozi pride na vrsto zdravljenje. Vensko bolezen je dobro začeti zdraviti čim prej. Med najpomembnejše ukrepe spadata gibanje in redna kompresijska terapija. Priporočljivo je tudi dodatno zdravljenje s flebotropnimi zdravili v oralni obliki, ki zmanjšajo simptome in pospešijo celjenje golenske razjede. Venoaktivna zdravila lahko svetujemo tudi, če se kompresija ne sme uporabljati.

Koža ne sme biti suha, zato svetujemo vsakodnevno kratkotrajno umivanje in v naslednjih minutah nanos primerne mastne negovalne kreme. Če se pojavi vnetje, svetujemo kratkotrajno aplikacijo lokalnih protivnetnih pripravkov, po navodilih zdravnika.

Ko bolezen napreduje ali če z neinvazivnimi metodami nismo uspešni, zdravimo z invazivnimi postopki. V zadnjih nekaj letih je zlati standard pri zdravljenju krčnih žil postala endovenska ablacija, ki vse bolj nadomešča klasično kirurško zdravljenje. To je sodoben in manj invaziven način zdravljenja, s katerim odstranimo bolno veno oziroma jo od znotraj zapremo s toploto. Ko se žila zapre, kri steče po zdravih žilah, zaprta žila pa se postopoma »posuši« in sčasoma izgine. Najpogosteje toploto ustvarjamo z laserjem ali radiofrekvenčno energijo.

Z lasersko metodo skozi vbodno mesto v žilo uvedemo lasersko sondo, ki prevaja lasersko svetlobo v veno. Vena se pod delovanjem laserskega žarka stisne in zapre, takšno stisnjeno veno pa telo samo v nekaj tednih odstrani. Obstajajo pa še druge vrste endovenske ablacije, na primer radiofrekvenčna metoda ali sklerozacija. Zanimiva sodobna metoda, ki se lahko uporabi v nekaterih primerih, je metoda lepljenja. Pri tem zdravljenju v veno na določenem mestu vstopimo s katetrom, z njim potujemo po žili, pod kontrolo ultrazvoka v žilo spuščamo drobne kapljice specialnega lepila, s pritiskanjem od zunaj pa se žila »zalepi«.

Za ustrezno metodo vašega zdravljenja se mora odločiti zdravnik. Zato bi zaradi dokončne opredelitve vaše kožne problematike svetovala pregled pri flebologu, ki bo opravil dodatne preiskave in vam priporočil optimalno zdravljenje.

Lep pozdrav.

Olga Točkova, dr.med., specialistka dermatovenerologije

revija Jana