Profimedia

Ko govorimo o lepi koži, najprej pomislimo na kreme, tonike in serume. Nego od zunaj. A čedalje bolj jasno je, da zunanje lepote ni brez notranjega ravnovesja. V črevesju živi na bilijone bakterij, ki ne vplivajo le na prebavo, temveč tudi na imunski sistem in vnetja ter s tem na videz kože in las.

Nasveti

Imate pogosto vaginalno vnetje? Morda bo treba spremeniti prehrano

Če ste si ogledali Netflixov dokumentarec Hack Your Health: The Secrets of Your Gut, vas je gotovo osupnila zgodba Daniell Koepke, mlade ženske z dolgotrajnimi in izčrpavajočimi prebavnimi težavami. Trpi za simptomi razdražljivega črevesja, kot so kronična driska, huda napihnjenost, bolečine v trebuhu in nepredvidljiva potreba po izločanju, zaradi česar težko zapusti dom. Poleg telesnih tegob jo pestijo utrujenost, tesnoba in občutek izgube nadzora nad lastnim telesom.

##PAIDBREAK##

Po letih diet, zdravil in različnih terapij, ki ne pomagajo, se odloči za skrajno rešitev – fekalno transplantacijo v lastni režiji. Iz blata svojega brata začne pripravljati kapsule in jih redno uživati. Stanje se ji hitro in opazno izboljša, prebava umiri in simptomi skoraj izginejo. A kaj ko ob tej »terapiji« podivja koža. Pojavijo se akne, ki mučijo tudi njenega brata. Daniell se odloči zamenjati bratovo blato s partnerjevim. Koža se izboljša, pride pa še hujši stranski učinek – huda depresija, za katero trpi tudi partner. Daniell se na koncu odloči za bolj zdravo črevesje in akne. Njena zgodba pa je prav presunljiv dokaz, kako neizmerno pomemben je naš črevesni mikrobiom tako za telo kot za duha.

Os črevesje–koža

Daniellin pristop je ekstremen in zdravniki ga odločno odsvetujejo. Ne zato, ker fekalne transplantacije ne bi učinkovale, temveč zato, ker jih res ne smemo izvajati v lastni režiji. Pa tudi treba ni. Takšno zdravljenje je v Sloveniji na voljo. A vrnimo se h koži. Raziskave jasno kažejo, da obstaja tako imenovana os črevesje–koža. Gre za kompleksno součinkovanje preko imunskega sistema, hormonov in vnetnih signalov. Pregleden članek, objavljen v reviji Frontiers in Microbiology, opisuje, da črevesni mikrobiom sodeluje pri nastanku številnih kožnih bolezni, kot so akne, atopijski dermatitis in luskavica. Težave s kožo tako pogosto niso le površinske, temveč imajo – dobesedno – tudi globlji izvor.

Eden ključnih mehanizmov, s katerim črevesje vpliva na kožo, je vnetje. Neravnovesje v črevesni flori lahko sproži kronično nizko stopnjo vnetja, ki se pogosto pokaže na koži kot akne, rdečica ali občutljivost. Raziskave kažejo, da lahko probiotiki zmanjšujejo vnetne procese in s tem izboljšajo stanje kože ter celo spodbujajo tvorbo kolagena.

Akne, ekcem in rozacea

Največ dokazov za vpliv probiotikov na kožo obstaja pri določenih težavah s kožo. Metaanalize in klinične študije kažejo, da lahko probiotiki pomagajo pri atopijskem dermatitisu, saj zmanjšajo srbenje in vnetne spremembe. Pri aknah so rezultati zmernejši, a vseeno obetavni. Metaštudija, objavljena v PubMed Central, ugotavlja, da nekateri probiotični sevi zavirajo rast bakterije Cutibacterium acnes in izboljšujejo kožno bariero tako, da lahko povečajo tvorbo ceramidov, snovi, ki pomagajo zadrževati vlago v koži ter jo ščitijo pred draženjem. Pri rozacei in drugih vnetnih boleznih kože raziskave kažejo, da lahko izboljšanje črevesne flore zmanjša simptome, čeprav je dokazov za to še manj in niso enotni.

Shutterstock

Tudi lasje in celo staranje

Kaže pa, da vpliv črevesja sega še dlje. Eksperimentalne študije so pokazale, da lahko določeni probiotiki vplivajo tudi na lasne mešičke. Raziskava na živalih, objavljena v reviji Gut Microbiota and Skin Axis, je pokazala, da so te dobile debelejšo in bolj hidrirano kožo ter gostejši kožuh. Pojavljajo pa se tudi analize, ki kažejo, da lahko probiotiki vplivajo na proizvodnjo kolagena ter ščitijo pred oksidativnim stresom in s tem upočasnjujejo staranje kože. Čedalje bolj se zdi, da se pomemben del nege kože začne v črevesju.

Seveda pa se je treba zavedati tudi omejitev. Probiotiki so podpora, ne čudežna rešitev. Učinki so odvisni od posameznika, vrste bakterij in splošnega življenjskega sloga. Najpomembnejše je, da jih uporabljamo dosledno in dovolj dolgo. Raziskave kažejo, da se učinki običajno pojavijo po štirih do 12 tednih rednega jemanja. Dodatki morajo vsebovati vsaj nekaj milijard CFU, najbolje pa učinkujejo v kombinaciji s fermentiranimi živili, kot so jogurt, kefir in kislo zelje, ki prispevajo k raznolikosti mikrobioma. Ob tem ne gre pozabiti na prebiotike, ki probiotične bakterije hranijo in jim omogočajo dolgotrajno naselitev v črevesju. V ta namen je treba v vsakdanji jedilnik vključiti več zelenjave, stročnic in polnovrednih žit.

revija Jana