Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ne pozabite, da se lahko posledice tega vremena zavlečejo vse do konca poletja, rastlina ne bo tako odporna, kot bi bila v normalnem začetku življenja. In kako lahko v takšnih razmerah okrepimo paradižnik?

Zdaj rastline tedensko zalivajte s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Če najdete v trgovinah gnojila, ki vsebujejo huminske in fulvične kisline (so pa redka), jih kar nabavite in z njimi dvakrat mesečno zalijte vse plodovke, ne samo paradižnika. Poškropite jih s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, z regratovim pripravkom ali pripravkom iz ognjiča. Ko se vročina konča, vzemite pripravek iz aminokislin za škropljenje – mogoče tistega, ki vsebuje še kalij, domači pripravek pa je regrat ali gabez. Ne pretiravajte, enkrat na teden je največ, kar bo še dobro za rastline, in sicer pozno zvečer ali res zgodaj zjutraj.

Preveč dušika obremeni plodovke

Zato sama pri paradižniku pogosto sploh ne svetujem gnoja za osnovno gnojilo, sploh če pri gnojenju ne zmorete biti zmerni. Velja, da lahko jeseni (ne spomladi) paradižniku damo 1,5 l/ m2 hlevskega, pa tudi konjskega gnoja, ne več. Še boljši je seveda kompost. Tega uporabite 8 l/m2 . Pri kupljenih organskih gnojilih se držite navodil. Nikakor ne zaokrožajte porabe hranil navzgor ali pa dajajte »po naše« ene pesti več, da bo dobro raslo. V rastlinjakih so lahko odmerki še nekoliko nižji.

Zelenjavni

Paradižnik bo bolje obrodil, če ga preselimo

Paradižnik potrebuje veliko kalija

Zato je smiselno uporabiti tudi lesni pepel, če ga imate. A damo ga lahko največ 0,8 kg/10 m2 na leto. Drugače je njegov učinek ravno nasproten. Zadnja leta pogosto svetujem, da se (če nimam analize) doda osnovnemu gnojenju do 20 dag kalijevega sulfata na 10 m2. Za večino doslej zapisanih nasvetov je letos že pozno, kalij pa lahko dodate še zdaj, kot dognojevanje, le da ga morate zadelati v zemljo.

Redno odstranjujmo zalistnike

Med letom redno odstranjujemo zalistnike, saj porabljajo veliko hranil, ki bi drugače šla plodovom na glavnem steblu. Rastlina lahko počrpa samo toliko hranil, da nahrani te. Če ima stranska stebla, porablja zanje preveč hranil in energije, ki je nima več za obrambo pred boleznimi. Da ne govorim ponovno o tem, da je glavni sovražnik in vzrok hitrega širjenja bolezni omočen list. Če vlage na listih ni, tudi okužba ne bo pripeljala do bolezni. Če imamo veliko listja, se to dolgo suši in pogoji za razmnoževanje bolezenskih klic so seveda veliko prej izpolnjeni.

UI

Tudi namakanje in prekrivanje tal sodi k varstvu paradižnika

Žejna rastlina je hkrati lačna rastlina, nihanje vode v tleh ruši ravnotežje v rastlini. Zastirke pa pomagajo, da ostajajo tla dlje vlažna in hladna, da korenine lahko normalno črpajo hranila. Rastlinjake je skoraj nujno zasenčiti. Drugače znakov pomanjkanja kalcija in kalija skoraj ne moremo preprečiti. Seveda naj bodo ponoči in podnevi povsem odprti, razen ko se bliža neurje, a še takrat jih po neurju spet odpremo, pa čeprav je to sredi noči.

Vrt

Paradižnik je na udaru, napadajo ga celo gosenice in uši

Koristni pripravki

Pripravek iz regratovih cvetov in čaj iz ognjičevih cvetov sta splošna krepčilna pripravka, ki ju lahko uporabljamo vedno, ko vreme ni najbolj ugodno. Vendar v nasprotju z mnenjem mnogih ti pripravki niso fungicidi, ne preprečijo bolezni. Pomagajo rastlini, da ima več energije in moči, da se brani sama. Seveda pa letos niso mogli narediti čudežev. Lani sem prvič v življenju tudi vrtičkarjem svetovala uporabo bakrenih pripravkov, seveda ob upoštevanju vseh navodil. Tudi pripravek Vitisan je dovoljen v ekološki pridelavi, saj lahko pomaga v začetku napada bolezni. Med domačimi pripravki je v primeru najhujše nevarnosti na prvem mestu žajbljev čaj, preventivno pa kamilični. Uporabljamo lahko tudi čaj timijana, šetraja ali pripravek iz listov in ostankov česna ali čebule, drobnjaka. Tudi pripravek iz sode bikarbone je na začetku napada bolezni učinkovit. Vedno pa pazite, da škropite pri temperaturah pod 30 ⁰C in predvsem vsaj uro po sončnem zahodu. Tudi tem pripravkom dodajamo biostimulanse.

Letošnje leto vzemite kot svarilo, mogoče pa spodbudo, da si postavite rastlinjak, ki naj služi tako za varstvo paradižnika poleti kakor predvsem za čim več zelenjave pozimi.

Kulinarika

Feta-paradižnikova čarovnija, ki jo boste želeli pripravljati vse poletje

POUDAREK: Če ima paradižnik stranska stebla, porablja zanje preveč hranil in energije, ki je nima več za obrambo pred boleznimi.

NAMIG: Žejna rastlina je hkrati lačna rastlina, nihanje vode v tleh ruši ravnotežje v rastlini.

NASVET: Ko se vročina konča, vzemite pripravek iz aminokislin za škropljenje – mogoče tistega, ki vsebuje še kalij, domači pripravek pa je regratov ali gabezov.

revija Jana