Osebni arhiv

»Vzgojiti najtežjo bučo ni mačji kašelj. Ne samo da je treba imeti pravo seme, buče so kar muhaste in zahtevne rastline,« pove mag. kmetijstva Primož Kotnik, ki je na domači kmetiji v vasici Skomarje, ki leži na dobrih devetsto metrih nadmorske višine med Zrečami in Roglo, pridelal skoraj sedemstokilogramsko bučo velikanko in z njo na predzadnjo septembrsko soboto v hudi konkurenci zmagal na državnem tekmovanju za najtežjo bučo. A zmagovalka mu je povzročila kup izzivov, na primer že s tem, kako jo z njive sploh spraviti na razstavo.

Osebni arhiv

Pri Kotnikovih se že dolgo ukvarjajo s kmetijstvom. Predvsem z govedorejo, kravami dojiljami. Nekaj imajo tudi gozda, obenem za domačo uporabo pridelajo vse sadje in zelenjavo. Primož je iz kmetijstva magistriral in pridno dela na domači kmetiji, obenem pa je zaposlen v sadjarskem centru Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, kjer se ukvarjajo predvsem z jabolki in češnjami. 

Politika

Del Vesnine zgodbe, ki je neznan celo prijateljem

»Z veseljem hodim v službo. Sadjarski center je poskusna postaja za pečkato sadje, kjer sodelujem pri uvajanju novih sort, razvoju in uvajanju novih tehnologij pridelave ter zagotavljanju izhodiščnega razmnoževalnega materiala,« razlaga Primož, ki svoje bogato znanje rad preizkuša tudi doma. Med brskanjem po spletu je pred dobrimi tremi leti naletel na slovenske gojitelje buč velikank in  radi so mu pomagali s prvimi semeni in sadikami. »Gre za sorto Atlantic Giant iz ZDA. Tam plodovi dosežejo tono in več. Gojenje buč velikank je pri njih nadvse resna stvar, pa tudi konkurenca je zelo velika,« razloži Primož, ki se je najprej držal navodil ameriških pridelovalcev, nato pa dodal še svoje znanje.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 7. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana