Domače sadike: Ljudje bi sejali, a je še prezgodaj
Na družbenih omrežjih že krožijo vprašanja: Ste že sejali paradižnik, papriko, jajčevec, kdaj naj sejem, kako naj sejem? Zato naj vas kar na začetku ustavim. Za setev vseh omenjenih vrtnin, pa tudi bučevk, je še veliko prezgodaj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Pridelava vrtnin s sadikami slovenskim ljubiteljem domače pridelave zelenjave še zdaleč ne leži preveč, pa kljub temu vsako leto več ljudi posega po njej. Sadike imajo veliko prednosti pred direktno setvijo. Mnogih vrtnin z direktno setvijo sploh ne bi pridelali v naših vremenskih razmerah. To so seveda plodovke, na prvem mestu morda lubenica in melona. Nekoč sta rasli samo na Primorskem.
Paradižnik, papriko, jajčevec pa smo že od nekdaj pridelovali samo iz sadik, saj bi bili s setvijo neposredno na stalno mesto prepozni. S številnimi poskusi je tudi dokazano, da imajo vse bučevke, kumarice, buče, bučke tudi do 50 odstotkov višji pridelek, če so pridelane iz sadik. Velika prednost, predvsem zgodaj spomladi in poleti, je, da je ob setvi zemlja ali premrzla ali pretopla. V obeh primerih seme, ki ni res kakovostno, slabo kali. Če vzgojimo sadike in jih presadimo v nekoliko slabše razmere, kar seveda ni zaželeno, pa bodo rastline vendarle preživele in dale pridelek.
Mali vrtnar v nas
Čeprav mnogi menijo, da je s sadikami več dela, ga je v resnici, če gledamo skupno delo, manj. Res jih moramo posejati in presaditi, kar je dodatno delo. A če pomislimo, je lažje skrbeti za 20 ali 30 lončkov kakor za celo gredo, ko rastlinice kalijo, hkrati pa jih prerašča plevel in načenjajo ptiči, polži … Pa še ena prednost pridelave sadik je. Tla okoli rastlin lahko takoj zastremo, prekrijemo. To ni pomembno samo zaradi plevela, temveč zemlja obenem ostaja rahla, poleti hladna in predvsem ostaja vlaga dlje časa ob koreninah. Kljub temu ne pozabimo, da se spomladi počasneje ogreva, kar moramo upoštevati.
Tudi letošnji izsledki kontrole kaljivosti semena so zame osupljivi
Ponovno je kar nekaj vzorcev semena imelo ničodstotno kaljivost. Če tako seme posejemo v lončke, vsaj ne porabimo veliko časa, energije in veselja; če ga posejemo na vrtu, smo lahko razočarani, če nič ne kali. Pomislite na vse to in dali mi boste prav. Prednosti je še veliko več, a gremo zdaj na delo.
Hitenje se ne izplača
Upam, da vas je v zadnjih letih vendarle izučilo, da je hitenje vedno napačna izbira. To hitenje se začne že s setvijo za sadike. Saj veste, kako dolgo potrebujemo za vzgojo kakovostne sadike, kajne? Paradižnik potrebuje od setve do primerno velike sadike 60–70 dni, paprika nekaj več, do 85 dni, jajčevec prav tako. Tudi čili in feferoni potrebujejo nekaj več časa. Medtem pa sadiko solate dobimo v 30–35 dneh, podobno tudi kapusnice. Veliko hitreje dobimo dovolj veliko sadiko tudi pri kumarah in bučkah (nekje v treh tednih), lubenice in melone pa zrastejo v približno 40 dneh. Dobro je poznati ta čas, da nismo prezgodnji s setvijo.
Ljudje prav paradižnik, pa tudi papriko, radi sejejo že januarja. Torej bi bile sadike primerne za presajanje že v začetku aprila, paprika pa v sredini aprila, to pa je več kakor mesec dni prezgodaj. Zato velja, da papriko začnemo sejati v sredini februarja, paradižnik za sajenje na prosto pa šele v sredini marca. Potem vas tudi ne bo mikalo prezgodaj saditi sadik. Ker je večina naših rastlinjakov neogrevanih, se setve omenjenih vrtnin za vzgojo v rastlinjakih lotimo samo 14 dni prej.
Zapovedi za vzgojo kakovostne sadike
Na prvem mestu so seveda ugodne klimatske razmere: toplota, svetloba in vlaga, na drugem mestu pa je kakovosten substrat. V njem mora biti dovolj hranil, da lahko rastlina odraste do velikosti, ko jo presajamo na prosto. Zato pri nabavi substrata ne varčujemo. Ne kupujemo na razprodajah, ne uporabljamo kakšnih starih, že uporabljenih substratov ali celo zemlje z vrta. Zelo redko je dober domač kompost. Sama priporočam nabavo substrata v vrtnarijah, saj tam prodajajo enak substrat, kot ga uporabljajo sami. Če pa ste vezani na trgovine, kupite substrate, ki imajo ceno nad povprečjem. Potrebujemo seveda tudi dobro, kakovostno seme.
Ravno prav veliki lončki za setev
Lončki za setev ne smejo biti preveliki, da jih bodo korenine lepo prerasle, in seveda ne premajhni, posebej poleti. V majhnem lončku ni veliko časovnega manevra, da s presajanjem sadik ne zamudimo. V malo večjem ločku pa se lahko čaka malo dlje. Na okenskih policah je v majhnih lončkih težava tudi z zalivanjem. Prehitro zmanjka vlage. Vsi pa vemo, da se čez dan ne sme zalivati. Zato so lahko spomladi in jeseni lončki malo manjši, poleti pa večji. Ne pozabite, da s substratom napolnimo posode, lončke, platoje vse do vrha. Nato ta substrat s prsti ali z dnom kozarca potlačimo, a ne tako, da bo ostal popolnoma brez zraka. Dopolnimo do vrha posode. Če ostane majhen rob, bo na primer solata v iskanju svetlobe dobila dolgo steblo, kar pozneje ne bo dobro za njeno zdravstveno stanje.
Nekaj pa vendarle že lahko posejemo
Posejemo že lahko grah, čebulo, por, pa tudi nekatera zelišča, kot so drobnjak, majaron, timijan. Vse omenjene rastline posejemo sicer na toplem, v stanovanju, vendar jih lahko zelo hitro prestavimo tudi v neogrevan rastlinjak, saj toplotno niso zahtevne. Posebej lukovke (por, čebula, drobnjak) pri nižjih temperaturah naredijo močnejši, bolj razvejan koreninski sistem.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
