Shutterstock

 »Iz nekega nenavadnega razloga verjamemo, da je zrak v zaprtih prostorih čistejši kot zunaj, čeprav je ravno nasprotno: študije pravijo, da je v zaprtih prostorih v povprečju od dva- do trikrat bolj onesnažen. To nas ne bi smelo presenečati: navsezadnje gre za enak zrak, kot je na voljo zunaj, z dodatkom prahu, plesni in različnih strupenih delcev,« v knjigi Vprašaj rastlino (založba Vida) opominja Alessandra Viola. Ne samo redno zračenje, do čistejšega zraka vam lahko pomagajo tudi nekatere rastline.

V osemdesetih letih, slabih dvajset let po prvem pristanku na Luni, se je zdelo, da bodo tudi povsem običajni ljudje, ne samo astronavti, kmalu lahko potovali v vesolje in tam raziskovali neznano. Nasa je takrat izvedla študijo, v kateri se je osredotočila na izbiro najprimernejših rastlinskih vrst, ki bodo spremljale ljudi na teh raziskovalnih potovanjih.

Shutterstock

»Zlasti so iskali načine, kako bi zaprta okolja vesoljskih odprav naredili dolgoročno primerna za bivanje, saj so odkrili, da je zrak v kapsuli kmalu onesnažen s kemikalijami, ki se sproščajo iz materialov, uporabljenih za njeno izdelavo. Tako so preizkusili liste, korenine, zemljo in mikroorganizme, povezane s približno desetimi vrstami (Sanseviera trifasciata Laurentii, Hedera helix, Spathiphyllum 'Mauna Loa', Aglaonema modestum, Chamaedorea seifrizii, Ficus benjamina, Gerbera jamesonii, Chrysanthemum morifolium ter Dracaena marginata, Dracaena deremensis in Dracaena fragrans) in zasnovali rastlinski sistem, ki je samo s pomočjo rastlin in filtra z aktivnim ogljem lahko odstranil visoke koncentracije hlapnih snovi, kot so benzen, formaldehid, ksilen, toluen in trikloroetilen.

Raziskavo je vodil Bill Wolverton, Nasin inženir. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je začel popularizirati ugotovitve te raziskave, in sicer je govoril o koristnosti deljenja pisarn in domov z izbranimi rastlinskimi vrstami. Skok od vesoljskih ladij do domov je bil hiter.«

Nasveti

Gnojilo za lončnice iz mešalnika

Skriti sostanovalci

»Manj znana imena nekaterih onesnaževal namigujejo, da gre za snovi, s katerimi ne pridemo pogosto v stik (in vsekakor bi bilo to bolje, saj so strupene), pa vendar dobesedno živijo z nami,« v knjigi piše Viola.

»Benzen je sestavni del cigaretnega dima, sprošča pa se tudi iz kaminov, peči, sveč in kadil ter tudi iz lepil in barv. Formaldehid je še zahrbtnejši: uporablja se kot konzervans in za proizvodnjo različnih gospodinjskih čistil, pa tudi za lepljenje ivernih plošč, iz katerih je izdelanega veliko poceni pohištva. Žal je rakotvoren, tako kot benzen in trikloroetilen, ima pa v primerjavi s prejšnjima še eno žalostno lastnost: kopiči se v človeškem telesu in je odgovoren za večjo pojavnost Parkinsonove bolezni.

Ste že kdaj vstopili v prostor in čez nekaj časa postali razdražljivi, kihali ali vas je bolela glava? Za to so lahko kriva ta ali številna druga onesnaževala, ki se sproščajo iz barv na stenah in lepil v talnih oblogah, pohištva ter računalniških zaslonov, oblazinjenih kavčev in kartuš za tiskalnike. Upanje, da bi se vsega tega znebili, je zaman: seznam je res dolg. Dobra novica je, da emisije iz naštetih predmetov običajno po nekaj letih usahnejo, vendar predmete v tem času pogosto že zamenjamo z novimi.«

Shutterstock

Ozelenimo prostore in redno odpirajmo okna

Da bi izboljšali kakovost zraka v prostoru, moramo kar naprej odpirati okna, kar pa ima, sploh pozimi, ko nas zmrazi že samo ob misli na temperaturo pod ničlo, ki trka na okno, tudi svoje slabosti. Kljub temu se velja navaditi, da vsakič, ko se zažene ogrevanje (in radiatorji še niso topli, da ne izgubljamo toplote), vsaj za minuto ali dve odpremo okna in v dom povabimo svež zrak. Dodatno nam pri tem lahko pomagajo zelene rastline.

»Taščin jezik (Sansevieria trifasciata) in navadni bršljan na primer odstranjujeta formaldehid, benzen, toluen in trikloroetilen. Jamesonova gerbera (Gerbera jamesonii), katere socvetja spominjajo na velike marjetice, je specializirana za trikloroetilen, ki ga najdemo na primer v kemično očiščenih oblačilih, medtem ko benjamin (Ficus benjamina) poleg formaldehida nase povleče ksilen in toluen, ki ju oddajajo številni računalniški zasloni. Med rastlinske vrste z veliko čistilno sposobnostjo spadajo še potos (Epipremnum aureum), bambusova palma in drevo življenja (Dracaena deremensis), ki lahko do neke mere odstranijo tudi ogljikov monoksid.«

Kakšna sreča, da zelene rastline v prostoru ne bodo delovale le koristno, ampak ga bodo tudi polepšale. Zelena rastoča lepotica bo brez kančka dvoma popestrila katerikoli prazen in dolgočasen kot v domu.

Nasveti

Kako pred mačko obvarovati lončnice

Živa filtrirna naprava v nekdanji tovarni tobaka

»Dodajanje zelenja polepša prostore in jih naredi prijetnejše za bivanje, poleg tega pa deluje kot najboljši elektronski čistilnik na trgu. S to zavestjo je leta 2019 Pnat, skupina botanikov, oblikovalcev in arhitektov, ki je nastala pod vodstvom botanika Stefana Mancusa, zasnovala tovarno zraka. Gre za rastlinjak, ki so ga vzpostavili v nekdanji zgradbi Manifattura Tabacchi v Firencah in je zasnovan kot prava živa filtrirna naprava. Aspiracijski sistem potiska zrak v rastlinjak, v katerem ga ducat rastlinskih vrst (bananovec in fikus, kentija, gorska palma, aspidistra, filodendron, microsorium in fitonija, difenbahija, strelicija in sršaj) vdihava in filtrira, tako da ga lahko ponovno vnese v prostor z do 98 odstotki manj onesnaževali. Stalno filtriranje, ki je skoraj brezplačno in učinkovitejše od mehanskega filtriranja.«

 Objavljeno v reviji Jana, št. 3, 20. januar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana