Zaščitimo možgane pred prehitrim staranjem
Čeprav velja splošno prepričanje, da naše kognitivne lastnosti z leti pač upadajo, to nikakor ni v kamen vklesano dejstvo. Obstajajo preprosti prijemi, s katerimi lahko zaščitimo možgane pred prezgodnjim staranjem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V prvih letih življenja se vsako sekundo tvori več kot milijon novih nevronskih povezav, potem pa se ta proces začenja upočasnjevati; to še posebno velja za povezave, ki jih ne uporabljamo. Znanstveniki so z raziskavami dognali, da se možgani razvijajo v več fazah, imenovanih tudi epohe. Prva prelomnica se zgodi pri devetih letih, nato pa v 32., 66. in 83. letu starosti. Naši možgani torej dosežejo zrelost oz. odraslo dobo v tridesetih letih, staranje pa se začne v šestdesetih.
Seveda pa časovni prehodi med temi obdobji ne veljajo za vsakega posameznika enako. Kdor je pripravljen krepiti možgane, lahko proces upadanja kognitivnih sposobnosti tudi upočasni.
Trening za možgane
Kakor lahko treniramo mišice, da ohranijo prožnost in moč, tako lahko treniramo tudi možgane. Raziskave potrjujejo, da dejavno življenje zelo pomaga preprečevati nastanek demence. In kaj vključuje takšno aktivno življenje? Izobraževanje, družabno življenje, delo in prostočasne dejavnosti – vse to nam pomaga utrjevati t. i. kognitivno rezervo. Ta ni nič drugega kot sposobnost možganov, da se zoperstavljajo poškodbam, nastajajočim zaradi staranja. Dovolj je že nekaj drobnih sprememb življenjskega sloga, strnjenih v pet dragocenih nasvetov.
1. Moč vrtnarjenja.
Preveč pasivno življenje upočasnjuje proces mišljenja, reševanja težav oz. premagovanja izzivov, zbranost in hitrost, s katero procesiramo podatke. Nasprotno pa lahko vse našteto krepimo, če smo aktivni, se lotimo novega konjička ali učimo novih veščin. Veliko lahko za dobro možgansko kondicijo storimo še pred vstopom v jesen življenja, zato možgane trenirajmo že prej, preden opažamo kakršen koli upad. Med številnimi dejavnostmi, primernimi za zrela leta, strokovnjaki močno priporočajo vrtnarjenje, saj vključuje učenje o različnih rastlinskih vrstah, načinu gojenja in vzdrževanju gred ali lončnic, vse to pa aktivira tiste predele možganov, ki bi sicer ostali pasivni. Konkretne raziskave so pokazale, da lahko vrtnarjenje zamakne nastanek Alzheimerjeve bolezni za pet let.
2. Vse barve na krožniku.
Pri prehrani, ki krepi zdravje možganov, izbirajmo čim bolj pestro barvno paleto sadja in zelenjave. To nam bo zagotovilo potreben vnos vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsak dan poskrbimo za dodaten obrok sadja ali zelenjave, s čimer si zagotovimo dovolj vlaknin – te so ključnega pomena za dobro delovanje črevesja, ki je tesno povezano z delovanjem možganov. V neki raziskavi so že po treh mesecih izmerili izboljšano delovanje možganov pri osebah, ki so v tem času jemale prehranski dodatek vlaknin. Tudi vloga maščob je pomembna, zato svojo prehrano obogatimo z oreški, mastnimi ribami (losos, skuša, postrv), nenasičenimi maščobami. Obenem zmanjšajmo vnos nasičenih maščob, ki so v procesirani hrani, predvsem mesnih izdelkih, ker krepijo izločanje ceramidov v jetrih. Dokazana je povezava med ceramidi in kardiovaskularnimi boleznimi ter tudi povečana verjetnostjo za Alzheimerjevo demenco. Hkrati so holini v jajcih izjemnega pomena za dobro delovanje spomina, pomanjkanje pa povezujejo s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo.
3. En korak, dva koraka ...
Hoja krepi tiste predele možganov, ki so pri demenci najranljivejši. Priporočljivo je začeti že v srednjih letih, saj raziskave dokazujejo, da redna vadba v tem obdobju za 45 % zmanjša verjetnost, da nas bo v starosti doletela Alzheimerjeva bolezen. Ne nazadnje telesna dejavnost krepi tudi naše razpoloženje in pomaga premagovati depresijo, kar je prav tako pomembno, saj so poleg zunanjih dejavnikov za naše zdravje pomembni tudi notranji, mednje pa štejejo dobro počutje, vedrina, zadovoljstvo in občutek osmišljenega bivanja.
4. Greva na kavo?
Na svetu je čedalje več osamljenih ljudi, vendar je nesporno, da so močne prijateljske in družinske vezi pomemben dejavnik zdravega življenja: od imunskega sistema do delovanja možganov. Svetovna zdravstvena organizacija je vzdrževanje družabnih stikov razglasila celo za »globalno zdravstveno prioriteto«. Zatorej: družite se s tistimi, ob katerih se dobro počutite.
5. Začnimo že danes.
Ponotranjimo preprosto resnico, da so za zdravo starost potrebne le majhne spremembe. Pomembno je le, da pri njih vztrajamo: najdimo si konjiček, učimo se novih veščin, izboljšajmo prehrano, več se gibljimo, krepimo stara prijateljstva in se pridružimo tudi organiziranim skupinam, kjer bomo spoznali nove ljudi. Ne odlašajmo in začnimo že danes, saj za dobre navade velja: Nikoli ni prezgodaj in nikoli prepozno!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
