Avtorica Pike Nogavičke: Le kdor dela s srcem, bo srečen
Astrid Lindgren je imela nadvse navdihujoče življenje, zato ni tako nenavadno, da je postala tako imenitna avtorica, med drugim Pike Nogavičke.
Njena biografija nam odstre marsikatero zaveso, za katero nismo niti slutili, da senči njeno okno. Pisec biografije je imel ekskluzivni dostop do številnih, še nikoli javno objavljenih dokumentov o življenju te velike umetnice.
Ta dan, celo življenje
Astrid Lindgren ni marala rojstnih dni, a jih je doživela veliko. Zadnja četrtina je najhujša, je nekoč o starosti izjavila njena mama. Astrid, ki se je rodila 14. novembra 1907, je bila zelo živahna. Imela je še dve sestri in brata, s katerima so bili do konca svojih dni zelo povezani.
V šoli je Astrid blestela pri vseh predmetih, še posebej pa pri prostih spisih. Kot 17-letna se je že zaposlila pri časopisu, kar je bilo v tistih časih redko – tako mlada in še ženska. In kar je bilo še redkeje, zapletla se je z urednikom časopisa Reinholdom Blombergom, ki je bil že blizu petdesetih. V času novinarskega dela je obiskala eno najvplivnejših švedskih intelektualk tistega časa, Ellen Key. V njenem stanovanju je videla izrek švedskega filozofa in pesnika Thomasa Thorilda: »Ta dan, celo življenje.« Izrek ji je odmeval vse življenje.
Nadarjeno mlado novinarko je presenetila nosečnost z urednikom, ki je imel pred njo že dve ženi in nekaj otrok. Hotel si jo je prilastiti in jo imeti zase, vendar to njej seveda ni bilo všeč, zato se z njim ni poročila. Sina Lasseja je dala za tri leta v rejo, pozneje je zanj skrbela sama. Ljubezen je kronala leta 1931 s poroko s Sturejem Lindgrenom. Potem je rodila še hčer Karin.
Živim kar tja v en dan
Čeprav njeno življenje ni bilo kratko, ga je živela, kot bi bilo. Verjela je, da se je treba igrati, dokler se lahko. »Življenja je lahko konec v enem samem dnevu in en sam dan lahko občutimo kot celotno življenje.«
Iz svojega življenja je znala povzeti tisto največ in najboljše, čeprav z njo ni bilo milostno. Zaznamovala jo je zgodnja nosečnost, a pri šestdesetih, leta 1967, je v intervjuju za žensko revijo Femina na vprašanje: »Kako to, da delujete tako brezčasno?« odgovorila: »Živim kar tja v en dan … Zmeraj sem prepričana, da je sedanjost tako zanimiva in vsebinsko bogata, da pravzaprav nimam časa, da bi se bala, kako bo nekoč v prihodnje. Vsakemu dnevu prepuščam lastno bolečino. Mislim, da moramo vsak dan živeti tako, kakor da je edini, ki ga imamo vse življenje.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 1, 6. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
