Profimedia

A iskro čustvene povezanosti in telesne privlačnosti lahko obudimo, če smo le pripravljeni iskreno vložiti sebe v odnos. S tem se vrnejo tudi trenutki, ko spet začutita tisto, kar vaju je zbližalo na začetku.

Se spomnite, kako je bilo na začetku? Ko sta komaj čakala, da se spet vidita? Ko je bil partner edino, o čemer sta razmišljala? Ko sta bila nerazdružljiva, poželjiva, drug drugemu neustavljiva. Se je ta občutek čisto izgubil? Je razmerje postalo monotono in čustveno neizpolnjujoče?Občutkov, ki jih partnerji doživljajo na začetku romantične zveze, ni mogoče ohranjati večno, pa četudi bi se postavili na glavo. Poganjajo jih hormoni, kemikalije v možganih, ki poskrbijo za pospešeno bitje srca, potne dlani in metuljčke v trebuhu. Sčasoma raven teh kemikalij upade, občutki pa se umirijo.

Če kot ljubezen dojemate le takšno intenzivnost, potem niste zaljubljeni v partnerja, ampak v zaljubljenost samo. Intimnost in ljubezen, ki jima odpre vrata in temeljita na globoki povezanosti, pa lahko ostaneta in rasteta, če ju cenimo in negujemo. Čeprav ne čutimo več tako močno, ljubezen ni nujno minila, le njena narava se je spremenila. Nekaj drugega pa seveda je, če sta s partnerjem izgubila občutek bližine in povezanosti. To je lahko še mnogo bolj boleče in odpira še veliko bolj pereče vprašanje, ali ima vse skupaj sploh še smisel.

Odnosi

Slovenec z ženo ni spregovoril 20 let: kaj skriva tišina?

Da se!

Prvi korak nazaj k izpolnjujočemu odnosu je prav to – razmislek o naravi vajine ljubezni. Če je odnos kakovosten, potem strast sčasoma nadomesti intimnost – globlja, bolj celovita ljubezen, ki se razvija na različnih ravneh, od čustvene do duhovne povezave, ki presega zgolj romantično ali spolno privlačnost. Če pa namesto enega ali drugega zeva čedalje večja praznina, monotonost ali nezadovoljstvo, se partnerja upravičeno vprašata, zakaj sploh nadaljevati. A vedno se je vredno ustaviti, spomniti, kaj je nekoč bilo, in poskusiti odnos zgraditi na novo. Da je to večinoma mogoče in da se lahko celo znova zaljubimo v svojega partnerja, je splošno stališče partnerskih terapevtov. O tem je prepričana tudi mag. Špela Tušek, psihologinja in imago partnerska terapevtka.

»Seveda se da!« pravi. »Pri svojem delu vidim pare, ki so jezni, zamerljivi, prepričani, da niso več za skupaj. Včasih je vmes tudi prevara ali kakšne druge vrste izdaja. Počutita se kot tujca, na živce si gresta. Imela sem pare, ki so že čisto obupali, in take, ki si od odnosa želijo več. Izkušnje me učijo, da se da. Ker, veste, ljubezen je stvar odločitve. Ne da bomo ljubili, ampak da bomo v odnos nekaj vložili, se potrudili zanj.« Tuškova pravi, da še zdaleč niso le ženske pobudnice partnerske terapije, da je ogromno moških, ki jo predlagajo. Ne samo mlajše generacije, ki imajo morda drug pogled na odnose. Tudi številni 50-letniki so med njimi.

Profimedia

Mostovi med nami

Enotnega recepta za prvi korak k reševanju razmerja ni, pravi Tuškova. Se pa najprej z vsemi pari pogovori o tem, zakaj sta prišla, kaj je tisto, kar ju boli, in ali res oba iskreno želita sodelovati v partnerski terapiji. Če nekdo pride le zato, ker ga drugi sili, v resnici pa ne vidi problema ali je že odločen oditi, bo terapija težko uspešna. Če pa sta oba s srcem pri stvari, je najpomembnejše, da se naučita drugega pogledati z novimi očmi.

»Kompleksna bitja smo. Še sami sebe vedno znova odkrivamo, kaj šele partnerja! Marsikomu je težko spustiti prepričanje, da ga pozna že do obisti, morda bolje kot on sam sebe,« pravi. A ko partnerja pogledamo na novo, celega, kot človeka, ki stoji sam zase in ne le kot podaljšan del nas, je že to včasih dovolj, da se nekaj premakne. Dobra vaja je, razlaga sogovornica, da si predstavljamo, da nam je partnerja ravnokar predstavil prijatelj ali da ga ne poznamo in pritegne naš pogled denimo v kavarni.

Psihologinja govori o ponovnem srečanju dveh ljudi, o poti čez most od sebe drugemu naproti. »Ko znata spet videti, da sta vsak svoj človek, s svojimi željami, potrebami in občutki, se zgodi možnost, da se zares ponovno snideta. Da gresta iskreno ven iz sebe in čez most. To je tisti trenutek, ko se partnerja zavesta, da je to še vedno to. 'To sva pogrešala, to sva iskala,' slišim. takrat se prižge luč upanja in takrat se v resnici zavežeta reševanju odnosa. In da, takrat občutita tudi pregovorne metuljčke.«

Brez tveganja ne gre

Od tega trenutka si je treba še močno prizadevati, da spremenita, kar ju je razdvajalo, in zgradita skupen prostor, v katerem se posvetita drug drugemu, se poslušata, delita. Težava, a tudi lepota prave intimnosti je namreč v tem, da se ne more oblikovati na hitro. Potrebuje čas, da se razvije, in sčasoma pridobiva globino. To ni nekaj, kar ljudje lahko izkusijo takoj, in ne bo je uspelo zgraditi vsakemu paru. Poleg časa zahteva zaupanje in zavesten trud za odnos.

AdobeStock

Intima ne pomeni le telesne bližine, temveč tudi čustveno, duhovno in mentalno povezanost. Razvija se z iskrenostjo, podporo in skupne izkušnje. Gradbeni temelji zanjo so številni in med sabo prepleteni. Prvi temelj je zagotovo odprt in iskren pogovor, deljenje misli, občutkov, želja in strahov. Brez bojazni, da nas bo partner kritiziral, zavrnil ali zasmehoval. Z zavestjo, da bomo slišani in sprejeti, čeprav morda misli drugače od nas. Enako moramo seveda mi poslušati njega.

Drugi nepogrešljiv temelj je zaupanje, ki raste tam, kjer se oba počutita varno in spoštovano. Ta varni prostor ustvarja dvoje: držati besedo in biti iskren. Ob tem ne bo šlo brez čustvenega tveganja. Ko si partnerja dovolita pokazati svoje šibkosti in so te ljubeče sprejete, se odnos poglobi, saj sprejemanje ranljivosti brez kritike krepi zaupanje in bližino.

Z izjemo redkih parov, pri katerih je ljubezen skorajda platonska, je dotik izjemno pomemben gradnik intime. Sporoča nam, da smo ljubljeni. Ko nas partner objame, poljubi, pogladi in poboža, nam to daje občutek topline in bližine. Če se partnerja ob tem še podpirata in si izkazujeta spoštovanje, imata vse, kar potrebujeta za ljubezen. In verjemite, če dva lepo ravnata drug z drugim, delita izkušnje in se znata obenem še nežno in/ali strastno pocrkljati, je ljubezen skorajda zagotovljena. In da, zanjo se lahko zavestno odločimo, tako da jo gradimo z vsem prej opisanim. Konec koncev nič od tega ne bi smelo biti prav zahtevno.

Odnosi

Prostovoljno pred poroto: Ko te krajani obsojajo zaradi moža

Kako se na novo povezati?

Načinov, kako si spet priti blizu, je toliko, kot je parov na svetu. Svojega partnerja najbolje poznate sami. Po vsem tem času že veste, kaj je zanj pomembno, kako začuti, da je ljubljen in cenjen. Obstaja pa nekaj osnov, ki nikoli ne škodijo in ki jih življenjski sopotniki po začetnem zanosu (pre)hitro opustijo.

Drobne rutine

Rutina ni vedno slaba. Male navade lahko ustvarjajo skupni prostor in zagotavljajo skupni čas. Kava pred odhodom v službo, večerni sprehod, ogled filma, celo nakupovanje tedenske zaloge hrane je morda čas, ki ga preživljata skupaj. Naredita ga prijetnega, posvetita se drug drugemu, napolnita ga z dotiki in pozornim poslušanjem. Nasmejta se, pogovarjajta se o čem pozitivnem, namesto da se pritožujeta nad svetom in drug nad drugim.

Pomoč

Pomagati partnerju je odličen način za povezovanje. To so lahko drobna dejanja, kot so strganje ledu z vetrobranskega stekla, pomoč pri kuhanju, opravek, ki ga prevzamete. Ko nekdo nekaj naredi za nas, s tem pokaže, da mu je mar.

Profimedia

Priznanje

Vsak si želi biti opažen in pohvaljen. Povsod je prostor za pohvalo. Ko eden od vaju skuha kosilo, pospravi, pelje avto na servis. Ni treba peti slavospevov. Preprost »O, fino, da je to opravljeno« ali »Kako lepo imamo doma« je dovolj. Poudarita kdaj stvari, ki jih cenita in občudujeta drug pri drugem. Vedno se kaj najde. Morda je on ročno spreten, morda veliko ve o zgodovini. Morda je ona dobra organizatorka, morda lepo poje.

Otroškost

Šaljenje in neumnosti v razmerju niso le zabavni, temveč tudi zelo koristni za povezovanje. Bodite s partnerjem vsak dan malce norčavi, pošalite se, ga požgečkajte, skuštrajte.

Erotika

Erotična povezava s partnerjem ne pomeni nujno spolnosti, lahko je le spogledovanje, s katerim si dasta občutek, da sta »vredna greha«, da drug drugega še vidita kot moškega in žensko. Spogledljivo sporočilo, zapeljiva fotografija ali samo pripomba o tem, kako lepo nekdo diši, kako močne mišice ali mehko kožo ima, kako seksi je v neki obleki, naredi veliko.