Pexels

"Šolsko leto se šele začenja, mene pa kar strese, ko pomislim, koliko slabega smo v šoli že doživeli. Sin letos ponavlja razred. Mož je bil za to, da ponavlja, jaz pa v to nisem mogla privoliti in sem se zanj pri učiteljih borila, včasih tudi preglasno, priznam. Upirala sem se že pred nekaj leti in je potem z nezadostno oceno le napredoval. Naslednje leto je bilo nekoliko boljše, negativni oceni se je za las izognil, zato sem tudi tokrat upala na najboljše, pa se ni izšlo. Mislim, da so bili do njega tudi nepravični in sklepajo na podlagi prejšnjih izkušenj, kot da je že vnaprej obsojen. Mož je obiskoval isto šolo, tudi on je imel težave z učenjem in je ponavljal tretji razred. Potem mu sicer ni šlo zelo dobro, a je izdeloval z mnogo večjo lahkoto kakor prej, predvsem pa je z enim sošolcem navezal pristen stik in sta še zdaj prijatelja. Ima občutek, da ga še vedno obtožujoče gledajo, kot da predvidevajo, da je sin neuspešen zaradi njega. Prav zato noče hoditi na sestanke v šoli. Sram me je zaradi ponavljanja; vem, da bi bil bolj uspešen, če bi se več učil. Tudi njega je sram, čeprav zatrjuje, da mu je vseeno. Vedno bolj je trmast, med počitnicami tudi slišati ni hotel, da bi kaj naredil za šolo. Kaj sploh lahko naredimo?"

Kona

Osebni arhiv

Nikomur, ki ponavlja, ni lahko

Videti je, da ima vaš mož stvarnejši vpogled v dogajanje, tudi zaradi svojih izkušenj. Čestitam mu, da je podprl sinovo ponavljanje, saj vem, da v enakem položaju tudi njemu ni bilo lahko. Še vedno ima slab občutek, da ga na šoli postrani gledajo, kar vam veliko pove o tem, da ga travma neuspeha spremlja še danes. Skušajte sinu to prihraniti.

Ne bi vam rada vzbujala občutka slabe vesti, ampak morda bo ta informacija še komu drugemu pomagala pri odločitvi.

Kot levinja ste se borili za njegovo napredovanje, kar je popolnoma človeško in tudi razumljivo, a je sinu le otežilo življenje. Čim zgodnejše je ponavljanje, tem uspešnejše je. Otrok ima tako priložnost utrditi osnove, ki jim potem lahko dodaja novo znanje, v nasprotnem primeru pa se iz dneva v dan bori s sistemom in nenehno doživlja neuspehe. Izpostavljen je občutkom, da so drugi boljši, predvsem pa uspešnejši, in kar predstavljajte si, kako to vpliva na njegovo samozavest.

S ponavljanjem je tako, da je veliko uspešnejše v nižjih razredih, ko otroci gradijo osnovno znanje, na podlagi katerega potem lahko navežejo novo. Kot pri gradnji hiše, če ni trdnih temeljev, se statika hiše zrahlja in nadstropja niso stabilna. Bolje in lažje je začeti od začetka, ko se gradijo temelji. Če gre tu za napako, je bolje vse skupaj začeti znova in tako zgraditi trdno hišo, čeprav morda v daljšem obdobju.

Ta izid za sina ni tako slab, kot se vam dozdeva.

Imate izkušnjo, da je fantu zadnja leta šlo težko. Nikakor ne gre za obsodbo, kot vi imenujete ponavljanje, ampak za naravno posledico pomanjkanja potrebnega znanja za napredovanje v naslednji razred. Zdaj je, kar je, vi pa lahko ogromno vplivate s svojim spremenjenim odnosom.

Vaš sin ne potrebuje kritiziranja, obtoževanja, še zlasti pa ne občutka, da se ga sramujete.

To bi na njegov osebnostni razvoj vplivalo veliko slabše kot pa samo dejstvo, da ponovno obiskuje isti razred. Vzemite vse, kar se dogaja, kot izhodišče in nov začetek. Oddaljite se od svojih starih zamer in skušajte iz položaja potegniti čim več.

V zadnjih letih se je sin spopadal s težavami, kar je gotovo vplivalo na njegovo mnenje o sebi, in se je odzival tako kot večina ljudi, kadar naletijo na zahtevo, ki jo težko ali je celo ne zmorejo. Umaknil se je. Morda si je mislil, da itak ni uspešen, čemu bi potem sploh vlagal energijo v učenje? Motivacija mu je padala, odpor naraščal in znašel se je v nezavidljivem položaju, ki mu ga vidva z možem lahko olajšata.

S tem, ko se dela, da mu ni mar, skuša ohraniti v svojih očeh in očeh drugih nekaj dostojanstva.

V teh letih je še posebej prizadet, ker so vrstniki vse bolj pomembni. Zaradi ponavljanja je na neki način izpadel iz svojega ustaljenega kroga in tega, da bo navezal nova prijateljstva, noče slišati.

Od vas je odvisno, kako bo sprejel to spremembo.

Ko opazuje, kako vam je nerodno, in ob tem čuti, da krivite šolo in se s stanjem nikakor ne morete sprijazniti, seveda tudi sam ne more pozitivno sprejeti dogajanja. V pomoč mu je lahko oče, ki naj se z njim iskreno pogovori o svojih takratnih občutki ter tudi o tem, kako jih je premagal.

Zdaj ni časa za obžalovanje preteklosti, ampak naj ta postane izhodišče za načrte.

Zdajšnje stanje je čustveno breme za vas vse. Oba z možem se usedita s sinom, pogovorite se, kaj je lahko letos bolje. Mož naj mu iskreno odzrcali svoje grenke, pa tudi dobre izkušnje ponavljanja. Vsi skupaj naredite načrt, kako bo z učenjem letos, sin naj pri tem sodeluje. Predvsem je pomembno, da dobi občutek, da vam je bolj kot šolski uspeh pomemben on – njegova samozavest, zadovoljstvo in sreča. Srečno!

  Eva Hrovat Kuhar

Objavljeno v reviji Jana,  št. 35, 2. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana