Profimedia

Zdi se, da ljudem ni kaj prida mar za lastno zdravje, ko beseda nanese na pomlajevanje. Kam je izginil strah pred iglami in vbrizgavanjem učinkovin, ki jih ne poznajo? Črni trg botoksa cveti, vrata pa smo mu odprli tudi v Sloveniji. 

»Ni težav, pridem tudi v Ljubljano, uredimo. Javim datum in lokacijo,« me je v polomljeni slovenščini spodbudila kozmetičarka, ki svoje storitve opravlja zlasti v SPA centru na Obali. Njene ponudbe botoksa po nižji ceni sem odkrila v zaprti skupini na družbenem omrežju, kjer si dekleta in ženske izmenjujejo izkušnje ter priporočila. Pa ima gospa licenco? »Diplomirala sem na akademiji za kozmetično izobraževanje,« me seznani. Mamljivo? Morda, če se radi igrate s svojim zdravjem.

Tudi samooklicana lepotna doktorica, prav tako iz Ukrajine, na Obali ponuja svoje storitve. S privlačnimi oglasi na družbenih omrežjih hitro pritegne pozornost strank, ki slepo zaupajo sicer sumljivemu nazivu. Da naj se ji izognejo v velikem loku, pa opozarjajo ženske, ki so morale po opravljeni storitvi poiskati pomoč pri estetskem kirurgu.

Profimedia

»Črni trg dermalnih polnil in botoksa se v Sloveniji čedalje bolj razvija, saj tega na žalost nihče aktivno ne nadzira. Botoks oz. botulin toksin je zdravilo, zato ga lahko dobi na recept v lekarni le zdravnik,« pojasnjuje specialistka plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije Daša Kovačič Bekovič, ki je seznanjena s tem, da se na črnem trgu dogaja marsikaj in da po neuradni poti pridejo do botulina tudi osebe, ki nimajo ustreznega znanja.

Sumljivi izdelki iz Azije

Da podzemlje pomlajevanja z botoksom in polnili pomeni resno tveganje, tako z medicinskega kot tudi pravnega vidika, meni tudi specialistka dermatovenerologije dr. Vesna Tlaker, ki poudarja, da pri nepreverjenih ponudnikih nikoli ne morete vedeti, kaj so vam vbrizgali. »V zadnjem času je na trgu poplava različnih botulinskih toksinov, zlasti z azijskega trga. Izdelki s črnega trga so lahko ponarejeni, s pretečenim rokom trajanja, razredčeni ali kontaminirani. Lahko vsebujejo preveč ali premalo botulinskega toksina – ali pa celo popolnoma druge snovi. Ker gre za močan nevrotoksin, lahko napačen odmerek povzroči hude zaplete, vključno s sistemsko toksičnostjo. Gre za stanje, ko snov, ki naj bi delovala le lokalno (npr. botoks), preide v krvni obtok in začne vplivati na celoten organizem. To lahko povzroči resnejše stranske učinke, kot so mišična oslabelost, težave z dihanjem ali motnje vida. Res pa so to zelo redki neželeni učinki, povezani zlasti s prevelikim odmerjanjem, in so verjetnejši pri bolnikih z nekaterimi nevrološkimi boleznimi, kot sta miastenija gravis in Lambert-Eatonov sindrom.« Pri tovrstnih bolnikih botoksa zdravniki ne uporabljajo.

Shutterstock

Pomlajevanje v Sloveniji

A vrnimo se v skrite kotičke črnega trga. Kako je vse to videti v praksi? Botoks ni več tabu. Če si pred več kot petimi leti na kliniki v čakalnici sedel sam in negotovo pogledoval okoli sebe, ali bo skozi vrata vkorakal kdo, ki te pozna, je zadnja leta pretočnost uporabnic tako gosta, da v prostoru pred ambulanto zmanjka prostih sedišč. Ta špas sicer ni poceni. Za glajenje gubic z botoksom je treba na slovenskih klinikah odšteti od okvirno 240 evrov (tako imenovani baby botoks – manjši odmerek) do 400 evrov, lahko pa tudi več, odvisno od ponudnika in števila predelov aplikacije. Tisti, ki jih je zamikala osvežitev videza, a si storitve na kliniki bodisi ne morejo privoščiti bodisi iščejo cenejše možnosti, se tako vse pogosteje zatekajo k storitvam na črnem trgu. Bi se odpravili po botoks kar k znanki v frizerski salon ali se s prijateljicami pridružili skrivnemu »pop up« srečanju, kjer se lahko vse hkrati hitro in poceni pomladite? Prav nič ne pretiravamo, to se dogaja tudi pri nas. V nekaterih krogih je med uporabniki cenejših estetskih rešitev precej živahno, je pa res, da je vse skupaj dokaj zaprto za širšo javnost. Če postane povpraševanje sumljivo, kot se je zgodilo pri nas, ponudniki izginejo hitro kot injekcija botoksa v hotelski sobi – brez sledi, brez računa in brez garancije.

Botoks ali pedikuro?

Precej bolj sproščeni pa so v tujini. »Tukaj v Angliji je to čisto običajno. Ljudje si botoks vbrizgavajo kar doma ali pa v frizerskih in kozmetičnih salonih, celo v hotelskih sobah. Ko enkrat pridobiš licenco, lahko brez težav naročiš botoks na zalogo in ga apliciraš, kjer koli želiš. Cene so posledično precej nižje kot drugod, tudi od 100 do 150 funtov za tri predele obraza – prav zato, ker lahko to počne vsak, ki ima čas in nekoga z licenco za naročilo,« pripoveduje sogovornik, ki že več let živi v Londonu.

Dodaja, da je tam botoks nekaj tako vsakdanjega kot obisk pedikerja. Sam se za poseg po navadi odloči pri posameznikih, ki jim zaupa in za katere ve, da imajo izkušnje. »Vedno tudi prosim, da mi pokažejo vialo, da vidim, za katero znamko gre. Če sem iskren, še nikoli nisem imel slabe izkušnje. Zdi se mi, da je možnost, da gre kaj narobe, zelo majhna. Moraš biti res nespreten, da botoks vbrizgaš narobe ali preveč,« je prepričan.

Pik pik v domači kopalnici

Gremo še mi na črni trg po to čudežno pomlajevalno zadevščino? Pa jo sploh lahko dobimo brez licence? Pravzaprav ni taka reč, če veš, kje iskati. Na enem od tujih popularnih forumov smo v zadnjih dveh mesecih zasledili neverjeten tovrstni razcvet. Pogumne uporabnice si po dolgem in počez na dom naročajo botulin toksin in navdušeno svetujejo, kako lahko to stori vsak, ki ga mika pustolovščina po domače. Že res, da se nekatere pritožujejo nad dostavo predebelih igel, a nič ne de, saj v lekarni prodajajo tanjše.

»Prvič sem naročila 100 enot botoksa znamke Nabota prek ***. Pošiljko mi je osebno izročil dostavljavec in nisem mogla verjeti, kako hitro je prispela. Plačilo je bilo sicer malo strašljivo, ker moraš uporabiti neko podjetje za bančne prenose, a sem zdaj že dvakrat naročila, in je bilo vse v redu. Tudi učinek je bil fantastičen!« je pojasnila gospa na forumu in v nadaljevanju priznala, da so bile injekcijske igle, ki jih je kupila skupaj z botoksom, slabe kakovosti in je bilo zaradi topih konic težko zadeti pravo mesto, a vseeno ni odnehala. »Tri mesece pozneje sem potrebovala le manjši popravek. Ker v nedeljo odhajam na Bahame, želim biti 'zamrznjena do konca',« je zapisala z nasmeškom in dodala, da je tokrat naročila drugo znamko botoksa, saj tiste, ki jo je uporabljala doslej, ni bilo na zalogi.

»Prvič me je bilo grozno strah, a rezultat je bil enak kot pri vsakem obisku lepotne klinike. Mož mi je rekel, da sem opravila odlično delo, zdaj pa celo sodelavcem pripoveduje, da sem za drobiž naredila isto, za kar njihove žene plačujejo po 900 dolarjev. Hvaležna sem vsem, ki so me opogumili z zapisi o nasvetih in izkušnjah. Zdaj to zmorem sama, doma v kopalnici!«

Osebni arhiv

Igranje z zdravjem

Kako zelo nevarno je tovrstno igranje z zdravjem, razkrivata estetska kirurginja in specialistka dermatovenerologije.

»Skoraj vsi nevromodulatorji – to so preparati na osnovi botulin toksina – zahtevajo tako imenovano hladno verigo. To pomeni, da morajo biti od trenutka proizvodnje pa vse do končnega uporabnika ves čas shranjeni pri nadzorovani temperaturi, pod 9 stopinjami Celzija. Prav zato sta izvor in kakovost toksinov, naročenih po spletu, pogosto vprašljiva in lahko celo nevarna, saj tak transport po navadi ne omogoča stalnega hlajenja,« opozarja dr. Kovačič Bekovič, dermatovenerologinja dr. Tlaker pa dodaja, da je lahko razgrajeni toksin neučinkovit, povzroči pa lahko celo imunske reakcije.

»Druga zgodba so dermalna polnila, ki v nasprotju z botulin toksini ne potrebujejo hladne verige in jih ni treba naročati v lekarni, saj niso registrirana kot zdravila, temveč kot medicinski pripomočki. To pomeni, da jih lahko tako rekoč vsakdo naroči po spletu in si jih aplicira sam. A prav zaradi te dostopnosti se pojavljajo resna tveganja – poleg dvomljivega izvora je problematična tudi avtentičnost izdelkov. Trg je namreč preplavljen s ponaredki sicer uveljavljenih in kakovostnih blagovnih znamk,« razloži estetska kirurginja.

Ste pripravljeni tvegati slepoto?

Neusposobljeni posamezniki so precej pogumni pri apliciranju botulin toksina, pravi strokovnjaki pa si ga ne vbrizgavajo sami. »Zdravniki se izobražujemo najmanj šest let na dodiplomski ravni, sledi še štiri do šest let specializacije. V tem času opravimo vsaj dve leti temeljitega študija anatomije. Na drugi strani pa obstajajo enodnevni tečaji injiciranja, po katerih se posamezniki že počutijo dovolj usposobljene, da z iglo posegajo v človeški obraz, pogosto brez pravega razumevanja, kako hitro lahko pride do resnih in nepopravljivih zapletov. Med njimi sta na primer slepota ali nekroza (propad tkiv) zaradi napačne aplikacije,« pravi dr. Kovačič Bekovič, ki meni, da je prav nepoznavanje tveganj glavni razlog, da si nestrokovne osebe sploh drznejo izvajati takšne posege. Če bi se resnično zavedale, kaj vse lahko gre narobe, se teh preparatov verjetno ne bi nikoli dotaknile.

Ni pa vse odvisno zgolj od izobrazbe. »Tako kot na številnih drugih področjih imajo tudi tukaj ključno vlogo izkušnje. Šele z večjim številom opravljenih posegov pridobimo resnično spretnost in samozavest pri delu. Bistvena razlika med zdravniki in tistimi, ki se udeležijo enodnevnega tečaja injiciranja, pa je v tem, da znamo zdravniki prepoznati in tudi zdraviti morebitne zaplete. Med šolanjem in z leti prakse smo se naučili prepoznati zgodnje znake neželenih učinkov ali zapletov ter ustrezno in pravočasno ukrepati, da preprečimo hujše posledice.«

Da gre pri poseganju po nestrokovnih ponudbah za igro z zdravjem, postane uporabnikom jasno takrat, ko nastanejo zapleti. »Pri posegih na črno, kjer je vse usmerjeno v čim nižjo ceno, pogosto kršijo osnovne higienske pogoje, kar povečuje možnost okužbe, nastanka abscesov ali brazgotin. Pri zapletih po posegih na črno pacienti nimajo nikakršnega pravnega varstva, saj osebe na črnem trgu večinoma kar izpuhtijo in ne odgovarjajo za posledice. Zdravljenje zapletov je pogosto dolgotrajno in povezano z znatnimi stroški, včasih tudi s trajnimi posledicami, kot so brazgotine,« pojasnjuje dr. Tlaker.

Mateja J. Potočnik

Popravljanje posledic

Estetska kirurgija Daša Kovačič Bekovič se s popravljanjem posledic nestrokovno apliciranih dermalnih polnil ali botulina srečuje nekajkrat na mesec. »Pri botulinu imamo vsaj to srečo, da učinek sam po sebi izzveni v treh do štirih mesecih, tudi če ne ukrepamo. Večinoma sicer ne pride do trajnih poškodb, a je lahko posameznik zaradi videza v tem času precej nesrečen. Najpogostejši zaplet je spuščanje obrvi, zaradi katerega je obraz videti bolj strog in utrujen, kar je nasprotno od želenega, svežega in spočitega videza. Lahko pride tudi do spusta vek, kar začasno zmanjša vidno polje in spada med resnejše zaplete. Ob prevelikih odmerkih botulina se včasih pojavi zabuhlost oziroma edem v predelu okoli oči, kar prav tako daje vtis utrujenosti,« pojasnjuje.

So pa pogosto precej zahtevnejši zapleti, do katerih privede napačno injiciranje dermalnih polnil. »Velikokrat gre za prevelike količine apliciranega materiala, pojav grudic ali asimetrijo tretiranega področja. Včasih se pri nekakovostnih polnilih pojavijo tudi zapoznele reakcije tkiva, kot so granulomi, lahko pa pride celo do okužb – zlasti kadar je bilo polnilo aplicirano v nemedicinskem okolju, kot so hotelske sobe, kozmetični ali frizerski saloni.«

Pod najnevarnejši zaplet pri polnilih poudarja vbrizganje v arterijo. Če se žila, ki prehranjuje neki del obraza, zamaši, lahko tkivo odmre. »V najslabšem primeru – če je prizadeta arterija, ki oskrbuje oko – lahko posameznik tudi oslepi. Zato je ključnega pomena, da se uporabljajo hialuronska polnila, saj jih lahko ob morebitnem zapletu raztopimo in se tako izognemo hujšim posledicam. Žal pa je na trgu še vedno veliko nerazgradljivih polnil, ki jih je mogoče odstraniti le kirurško, s skalpelom.«

Se je vredno igrati z zdravjem? Zagotovo ne. Ne nazadnje se ljudje odločajo za botoks in polnila zaradi želje po svežem, naravnem videzu, ne pa po izumetničeni maski. Kot je za konec poudarila lepotna kirurginja, bi se prav zato morali zavedati, da obraz ni prostor za tveganje: če gre kaj narobe, tega ni mogoče prikriti. Lepotni posegi spadajo v roke strokovnjakov, bližnjice in nizke cene pa nikoli ne bi smele prevladati nad varnostjo in zdravjem.

Objavljeno v reviji Jana št. 31, 5. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana