Šimen Zupančič

Med najinim srečanjem ji je zvonil telefon. Sam ga vedno dam na letalski način, saj bi bilo skrajno neprofesionalno, če bi med pogovorom, na katerega se ljudje pripeljejo iz vse Slovenije, brnel telefon. Njej zaradi omejitev, ki jih nosi že dobršen del življenja, tega seveda nisem očital. Počakal sem v tišini, da ga bodisi ugasne bodisi odgovori na poziv. Iskala ga je v torbici, metala iz nje stvari, naposled pa jo obrnila naokoli, da so vse stvari popadale iz nje.

Neprijetno za oba, a sem počakal, da opravi svoje. Kljub natančnemu pregledu telefona še vedno ni bilo, a je vendar opozarjal nase. Naposled je pogledala še v jakno, zvito pri njenih nogah, in ga odkrila v žepu. Kakšno olajšanje – za oba. Ta prigoda je zelo naravna, vendar tudi zelo zgovorna. Kako nevarno je, če iščemo stvari na napačnem mestu. Kot bi iskal kivije v sadovnjaku z jabolki. Lahko pregledam vsako drevo, toda kivija tam zagotovo ne bom našel.

Osebna rast

Logoterapevt: Pot do miru je tlakovana s pogumom

Prav tako se spominjam starega očeta, ki je bil sila pokončen, trden človek. Vsi v vasi so ga spoštovali. Znal je popraviti vsak stroj, zgraditi vse vrste poslopij, imel je največjo kmetijo. Poznal je odgovor na vsako vprašanje in včasih je že videl nekoliko vnaprej. Kajti lastnost modrih ljudi je, da znajo brati znamenja. To mu je koristilo pri kmetovanju in tudi nasploh v življenju. Po moji puberteti je imel jasen pogled tudi na moje življenje. Sprejel je sklep: »Iz tebe nikoli ne bo nič.« Ta stavek je ponovil večkrat, ni minilo snidenje, da me na to ne bi opomnil. Najprej ga nisem jemal zelo osebno, saj je bil zaradi mnogo prebranih kriminalk in ogledanih filmov večkrat črnogled. Vendar se je kljub temu v mojo podzavest vtisnilo: Iz tebe nikoli ne bo nič.

Osebna rast

Logoterapevt: Že sedenje pove, ali ste pripravljeni na spremembo

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana