Osebni arhiv

Irvin D. Yalom, največji živeči psihiater in psihoterapevt, je slovenskim bralcem znan, saj imamo prevedenih vrsto njegovih knjig – nazadnje smo vam v Jani predstavili njegovo Darilo terapije. Njegovo (najbrž) zadnje delo je Ura srca, ki je pred nedavnim izšla pri založbi UMco; ko jo je pisal, je bil star 89 let in eno leto vdovec, bil je tako žalosten in prizadet, da ni zmogel obiskati ženinega groba. Zdaj jih ima 94 in je od lani poročen s precej mlajšo nemško klinično psihologinjo. Gospod, ki ima poleg strokovnih referenc tudi bogate življenjske izkušnje, nam vsekakor še ima kaj povedati.

Zgodbe

Vsi imamo svojo temno plat

Yaloma seveda ne bi poznali (razen v strokovnih krogih), če ne bi imel izrazite pisateljske žilice, kar pomeni poleg poznavanja razsežnosti jezika in umetnosti izražanja še sposobnost opazovanja, empatije in postavljanja pravih vprašanj. To pa so tudi osnovne značilnosti dobrega psihoterapevta. Skratka, od Yaloma so se učili psihologi, psihiatri in vsi, ki imajo opravka z drugimi ljudmi, včasih pa tudi s seboj; vsak kdaj zaide v težave. Slaven je zato, ker je znal zapletene probleme iz resničnega življenja zapisati tako, da smo jih razumeli.

Ura srca

Yalom je veliko pisal o izkušnjah s svojimi pacienti (čeprav so nastopali anonimno, jih je vprašal za dovoljenje), ki so včasih hodili k njemu dolga leta. Pisanje je njegova strast, a kaj, ko so ga pri devetih križih moči zapuščale, do trgovine je pridrsal le še s hojico, najbolj pa ga je skrbelo, ker ga je zapuščal spomin. Podrobnosti iz seans z dolgoletnimi pacienti so mu ušle, včasih se koga ni več spomnil, pacienti pa so seveda pričakovali, da »vse ve«. Kaj bi torej s svojim širokim znanjem in izkušnjami, pa z omejeno količino moči in pešajočim spominom še lahko počel?

Umco

Domislil se je enournih terapij, takšne kratke seanse so bile v stroki že prej priznane. Tu in tam je torej iz svojega stanovanja priracal čez dvorišče v ordinacijo in se po zoomu povezal s pacientom. Pravi, da ima takšen način tudi prednosti – oba, pacient in terapevt vesta, da je čas omejen, da je treba kar takoj k bistvu problema. Nekaterim pacientom je bila tista ura dovolj, da so osmislili svojo težavo in spoznali možne poti, da se izkopljejo iz nje, pri zapletenejših primerih pa je Yalom svojim strankam priporočal druge terapevte. Zakaj ima knjiga naslov Ura srca? Ker se je avtor zelo trudil, da bi v omejenem času odprl tesno zaprto školjko, v kakršno se običajno umaknejo ljudje z duševnimi težavami, tudi tako, da se je z njimi povezal z zgodbami iz svojega življenja. Tako so pacienti začutili resnično vez s terapevtom, ta dvosmerni tok med človekoma, ki se trudita, da bi se začutila in razumela.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana