Zdravko Primožič

Vse, kar pride izpod rok 68-letne Darinke Jager iz Marezig, je umetnina. Rodila se je z zlatimi rokami, potem pa z veliko vztrajnosti, radovednosti in srčnosti usvajala vedno novo znanje, pilila spretnosti in iskala nove načine izražanja. Zadnjih pet let ji gre »malo na otročje«: punčke, ki jih izdeluje iz recikliranih materialov, so prave umetnine. Vsaka zahteva dolge ure potrpežljivega dela in vsak šiv je filigransko natančen. Človeka pritegnejo z neverjetno lepoto. Vendar niso namenjene otrokom, saj bi se v igri hitro uničile. So umetnine, ki jih je treba samo občudovati.

Slovenija

Mladi z roba družbe: se nasilneži lahko spremenijo?

Vedno nasmejana in optimistična Darinka sprva sploh ni nameravala postati šivilja. To se ji je zdel nadvse dolgočasen poklic. »Doživljala sem ga, kot da samo sediš za šivalnim strojem in ponavljaš vedno iste gibe. Očitno pa je bila moja mama, ko me je poslala na srednjo tekstilno šolo v Kranj, vizionarka in je slutila moj potencial in bodočo življenjsko pot. Sama pa sem se kar nekaj časa upirala temu. Ko so me vprašali, na katero šolo hodim, sem si izmislila, da na frizersko, tako zelo mi ni dišal šiviljski poklic,« se danes spominja v smehu.

Estrada

Boštjan Romih iskreno o odnosu z vedno bolj slavno hčerko

Vendar je bilo že takrat jasno, da je Darinka nadvse nadarjena, da ima smisel, občutek in oko za materiale, lepoto. In vizijo, v kaj lahko spremeni kos blaga ali usnja. Po končani šoli ji v tistih časih ni bilo težko dobiti službe. Enotnost Izola in Igla Nova Gorica sta le dve podjetji, kjer je bila zaposlena in celo šefinja proizvodnje. Potem pa je prišla v Cimos, takrat veliko in uspešno podjetje, kjer so šivali tudi preobleke in usnje. In ko je bilo treba po novo znanje, se je Darinka od nekdaj z veseljem učila novih tehnologij.

Zdravko Primožič

Poznala je vsak centimeter Vasilija Žbogarja

Glas o njenih spretnih rokah se je hitro razširil naokoli. »Vedno so me našli ljudje, ki so si želeli, da jim kaj sešijem, popravim … Dolga leta sem Matei Benedetti, ki je zdaj doma in v tujini uveljavljena modna oblikovalka, takrat pa je bila še študentka, pomagala krojiti in šivati najrazličnejša oblačila. Narisala sem kroje, jih prenesla na blago in sešila obleke za misice in njene druge projekte. Mateo spremljam še zdaj. Zanimivo je bilo tudi šivanje jadralnih oblek za vrhunske športnike, pa nepremočljivih oblačil za veslače. Vasiliju Žbogarju sem naredila nekaj jaken, pa za kajakaša Dejana Kralja in druge … Vsak material mi je bil v izziv, prav tako kroj. Od nekdaj pa sem rada svoje znanje prenašala na druge. Bila sem inštruktorica v nekaterih podjetjih, z veseljem sem predajala znanje in tehnike šivanja najrazličnejših materialov po vsej Sloveniji,« razlaga nadvse aktivna Darinka in doda, da skorajda ni stvari, ki je ne bi znala in zmogla sešiti; od oblek, kril, hlač, plaščev, suknjičev ... Njena delavnica je kot pri Alici v čudežni deželi: doma ima dva industrijska šivalna stroja, par gospodinjskih, pa »overlock«, likalnike …

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana