Profimedia

Mogoče zato, ker je pričakovala pomilostitev v zadnjem hipu. A za Ruth Ellis ni bilo pomilostitve. Trinajstega julija 1955 ob devetih dopoldne so jo obesili. Množica, ki se je zbrala pred zaporom Holloway, je tiho molila. Obsojenka je imela 28 let, dva majhna otroka in bila je zadnja ženska, ki so jo usmrtili v Veliki Britaniji. Od umora do usmrtitve so pretekli le trije meseci in trije dnevi. Pravica je bila zares hitra. 

Toda ali je res bila pravica?

Ruth niso sodili le za umor, sodili so ji za tisto, kar je predstavljala: moderno, neodvisno žensko, ki je živela po svojih pravilih.

Letos, sedemdeset let po smrti Ruth Ellis, je njena družina, ki si že leta prizadeva, da bi jo pomilostili, morda blizu cilja: štirje (od šestih) vnukov so vložili zahtevo, da pravosodni minister še enkrat pregleda primer in kralju priporoči posmrtno pogojno pomilostitev.

Že leta 2003 je prizivno sodišče na zahtevo Ruthine sestre ponovno odločalo o sodbi, a razsodilo, da je bilo sojenje po tedanjih zakonih pravično. Družina se je borila naprej. Še več kot dvajset let so morali čakati, a tako blizu cilja kot zdaj niso bili še nikoli.

Profimedia

Nobenega dvoma ni, da je Ruth ubila človeka, priznavajo vnuki, a z njenim sojenjem je bilo vse narobe. Po današnjih zakonih bi ji sodili bolj milo in tudi obtožnica bi najverjetneje govorila o uboju, ne o umoru. In Ruth Ellis ni bila edina žrtev podivjane maščevalne Pravice. Oba njena otroka sta imela zaradi materine usode težko življenje, oba sta prezgodaj umrla, še njeni vnuki so v šoli »imeli tarčo na hrbtu«, kot je rekla ena od njih, ker so jih sošolci zaradi babice zasmehovali. »Odločeni smo narediti vse, kar je v naši moči, da počastimo ne le Ruth, temveč tudi vse žrtve domačega nasilja, ki jih je pravosodni sistem pustil na cedilu,« pravi Ruthina vnukinja Laura Enston.

Slovenija

Sanja in Sebastijan Zgonec: Srčna rejnika, ki otrokom vračata nasmeh

Čas je, da Pravica z močno lučjo posveti na vsa dejstva, ki so vodila k umoru, in Ruth sodi bolj pravično. Ne enega ne drugega ni naredila leta 1955. Zdaj je res že čas, čeprav je Ruth Ellis že sedemdeset let mrtva. Posmrtna pogojna pomilostitev, ki jo zahteva njena družina, je simbolično zadoščenje: priznanje države, da je bila njena sodba nepravična.

Zgodbo o tem, kaj vse je preživela Ruth Ellis, si preberite v reviji Jana, št. 45, 11. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana