revija Jana

Pred kratkim mi je vnuk, gimnazijec, pokazal nekaj posnetkov z njihovega družinskega dopusta na Visu. Razgledi, Tito, globoko v skale vklesana in do poznih 80. skrbno prikrita zatočišča za vojaška plovila. »Ja, ampak babi, poglej, kaj se je njemu zgodilo!« Na zaslonu se je pojavil posnetek barabe, ki je njegovega mlajšega sorojenca z visoke skale porinila v morje!  Na naslednjem pa, kako vse njih,  kolesarje, poskuša neki avto zriniti  v prepad!  

Šele ko je vso družino razmršeni zlobec gnal iz teme prej omenjenega  zaklonišča, sem dojela. Dečko se je zabaval. Umetna inteligenca! Njegovi vrstniki bi dojeli v trenutku, jaz pa, butasta in za časom, sem šele z zamikom. Čeprav sem veliko za računalnikom, sem digitalno nepismena. Kadar je treba kaj na spletu, se ve: ej, a prideš malo sem? In uredi.

Politika

Ni mi vseeno: ne mine dan ...

Jure Stojan je v kolumni (Delo) zapisal, da le šest odstotkov Slovencev med šestim in štiriinsedemdesetim letom ne uporablja interneta. 73 odstotkov Slovencev vsaj enkrat na dan uporabi Googlov spletni brskalnik. Čeprav digitalno nepismena, v tej postavki mnoge prekašam. Ker sem firbec in imam čas.  

V civiliziranem svetu velja, da so demokratične volitve standard. Zagotovilo za izbor po meri naroda. Če se narod ušteje, pač se. Sam si je kriv. Pa bi brali programe in prešteli izpolnjene obljube! Zdi se, da se ves svet prevrača na desno. Skrajne, radikalne, neonacistične, rasistične stranke, ki so bile pred leti prepovedane, so v parlamentih!?  

Ni dobro. Tudi zato so volitve na Nizozemskem pravi balzam. Skrajnega desničarja je premagal demokrat. In še gej po vrhu. Povedno je, da Nizozemci volitve jemljejo resno. Udeležilo se jih je kar 80 odstotkov. Tolikšna in še nekaj višja je bila pri nas udeležba samo daljnega 1992. V letih 2014 in 2018 je komaj presegla polovico. Šele leta 2022 nas je po izkušnjah z Janševim »covidnim« mandatom na volitve spet odšlo okoli 70 odstotkov. Kdo ve, kako bo prihodnje leto.

Slovenija

Romska naselja še vedno polna orožja, revščine in otrok brez prihodnosti

Je pa zadnje leto pred volitvami samo za tiste z res dobrim želodcem. To, kar državljani gledamo in plačujemo v zadnjih mesecih – še nekaj jih je pred nami –, je težko pogoltniti. Zaradi Romov je Slovenija na nogah. Če v teh dneh spremljate informativni program nacionalne televizije, se zdi, da je romska problematika sploh edina omembe vredna. Kot da so Romi včeraj padli z neba. Vsevedni aktualni in bodoči politiki si podajajo kljuke. In pametujejo. Vsem je vse jasno. Mimogrede, ste opazili, da v teh debatnih omizjih na nacionalki Romov ni? Nočejo priti, niso vabljeni!? Ali pa jim ni treba, ker povabljeni itak o Romih vse vedo. Prebilič in Logar, na primer.

Ker smo pred volitvami, onadva pa v naskoku na parlament, pa sploh. Če že za Logarja s precejšnjo gotovostjo vemo, na katero stran ga vleče srce, si bo Prebilič vzel še nekaj časa. Levo, desno, vmes? Kar mene zadeva, cagavcem ne zaupam, preračunljivcev pa ne maram. Je pa res, glede na nabor kadrov vseh barv in prepričanj, ki jih gledamo in poslušamo v aktualnem sklicu parlamenta, bi moralo iti kaj zelo narobe, da omenjena ne bi bila izvoljena.

Tudi druge stranke so v nizkem štartu. Golob deli bombončke, Janša diskreditira. So pa kar hecne ankete, ki jih tu in tam objavljajo mediji. Recimo, po anketi POP TV je med politiki najbolj priljubljena predsednica Pirc Musar, sledi ji Han, tretja je Klakočar Zupančič, šele na 13. mestu je Golob, Janša pa šele na 19. A vseeno bi SDS, sodeč po napovedih,  volilo precej več volivcev kot Svobodo. In predvsem za zmago na volitvah tudi gre. Z Romi ali brez njih.  

Saj nam gre še kar dobro glede na to, kako diletantsko se »naši in vaši« lotevajo politike.

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 45, 11. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana