Shutterstock

A ne gre za drogo, orožje ali belo blago. Gre za olje, meso, školjke, sadje, zelenjavo. Izdelke, ki jih vsak od nas kupuje vsak dan. Gre za prehransko mafijo, ki na trgovske police pošilja izdelke slabše kakovosti, kot jo navaja deklaracija, izdelke s pretečenim rokom, izdelke, ki ne dosegajo higienskih standardov, in celo take, ki so preprosto strupeni. Gre za ponarejeno hrano.

Goljufanje s hrano morda ni prvo, na kar bi pomislili ob besedi kriminalna združba. A ko pogledamo, za kakšne številke gre, je jasno, zakaj se splača. Že samo odkrite »ponarejene« hrane je bilo letos za skoraj sto milijonov. Ocenjujejo, da gre celoten zaslužek kriminalcev na tem področju celo v več milijard. Kriminalne skupine, ki se ukvarjajo s ponarejeno hrano, delujejo kot dobro organizirane kuhinje z umazanimi skrivnostmi.

Slovenija

Naša mladina: od plemenitosti do divjaštva

Najprej pridejo do surovin, ki bi jih običajno zavrgli. To so lahko presežki zalog, izdelki s pretečenim rokom ter tihotapljeni ali nelegalno uvoženi izdelki. Te spretno preoblikujejo in na police vrnejo kot sveže in celo vrhunske izdelke. Če je treba, najprej kvarljiva živila »prenovijo« s čiščenjem, kemično obdelavo ali dodajanjem aditivov, da so videti kot pravkar obrana ali pripravljena. Sledijo prepakiranje in nove etikete: stare nalepke letijo v smeti, datumi se zamenjajo, nova embalaža se zdi povsem profesionalna. Ponaredijo poreklo, certifikate in transportne dokumente – vse tisto, kar nam običajno zagotavlja, da pride hrana do trgovin in restavracij varna, zdrava in higiensko neoporečna.

Domači

Fredi Miler: Slabi ljudje rečejo in naredijo vse, da bi te zlomili

Da goljufija uspe, imajo kriminalci lovke razpredene po celotni verigi. Mafijske združbe vodijo, financirajo skladišča in prevoze ter skrbijo za fizično in pravno prikrivanje. V dobavni verigi pa so tudi »insiderji« — kmetje, predelovalci in trgovci, ki mešajo cenejše surovine, ponovno etiketirajo in kradejo identiteto izdelka. Podkupljena logistika in skladišča omogočajo preusmeritve in ponarejanje dokumentov, medtem ko uvozniki in fiktivne firme ustvarijo videz legitimnosti. Koruptivni uradniki in laboratoriji podpišejo certifikate; gostinci in črni distributerji vpeljejo blago v trgovino; finančni posredniki spravijo dobiček v »čisto« ekonomijo. Tovrstne mreže dopolnjujejo še tatovi tovora in digitalni strokovnjaki za lažne dokumente. Na koncu »svež« izdelek konča na policah trgovin, v restavracijah, na tržnicah ali v spletni prodaji, kjer nihče ne pričakuje nič vprašljivega.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 14. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana