Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Povod za papežev obisk v Španiji je bila blagoslovitev cerkvenega stolpa Jezusa Kristusa v baziliki Sagrada Família v Barceloni, ki jo gradijo že več kot 140 let, seveda pa je vrhovni poglavar katolikov želel predvsem urediti odnose s španskimi oblastmi in verniki. Španija je še pred nedavnim veljala za eno od treh najbolj versko gorečih držav na svetu, zdaj pa so cerkve vse bolj prazne, nezaupanje vernikov do duhovščine je precejšnje, oblast pa vse bolj posvetna, sprejema namreč zakone, ki jih v precej manj vernih državah ne uspejo. Pri nas že ne.

Španijo pogosto še vedno opisujemo kot katoliško državo, vendar gre bolj za klasično religiozno družbo z močno sekularizirano, torej posvetno državo, ki se je znebila vpliva Cerkve. To je danes ena najbolj liberalnih držav v Evropi; istospolne poroke je legalizirala leta 2005, evtanazijo pa leta 2021. Vseeno katoliška tradicija v kulturi ostaja zelo vidna. Veliki teden (Semana Santa) s procesijami, praznik svetih treh kraljev (Reyes Magos), prazniki zavetnikov mest ter običaji, kot so krsti, obhajila in cerkvene poroke, še vedno pomembno oblikujejo družbeno življenje, tudi za ateiste.

Novice

Cerkev in celibat: laž, ki jo vsi poznajo

Delež prebivalcev, ki se izrekajo za katolike, je po raziskavi verskega barometra (BREC) padel pod 50 odstotkov, manj kot 15 odstotkov jih redno hodi k maši. 40 odstotkov Špancev sploh ne veruje. Po drugi strani pa se za katolicizem v zadnjih letih bolj zanimajo mladi: lani se jih je kar 45 odstotkov opredelilo za katolike. Samo še najstarejša generacija prekaša mlade pri stopnji verske aktivnosti. Povprečni Španec oziroma Španka se poroči pri 37 letih, rodnost pa je ena najnižjih v Evropi (približno 1,1–1,3 otroka na žensko). Španija ima tudi vse manj cerkvenih porok in je ena od držav, kjer mladi najpozneje zapuščajo dom ter imajo najpozneje lastno družino.

Orožje ne more ustvariti miru

Kot ste lahko videli v televizijskih poročilih, so papeža povsod z ovacijami sprejele množice ljudi. Svoj obisk je končal na Kanarskih otokih, kjer je migracijska kriza v zadnjih letih močno obremenila tamkajšnje oblasti in infrastrukturo. Obiskal je pristanišče Arguineguín na otoku Gran Canaria, ki je bilo v preteklosti tarča kritik zaradi slabih razmer, v kakršnih so nastanjeni migranti. Nato je obiskal sprejemni center na Tenerifu in se srečal z več kot tisoč migranti, tudi s tistimi, ki so preživeli nevarno pot iz Afrike, na kateri je v zadnjih letih umrlo na tisoče ljudi, tudi celotne družine.

Leon XIV. je bil med mašo na trgu Cibeles v Madridu zelo kritičen do nedoslednosti v Cerkvi in družbi. Obsodil je tiste, ki »klečijo pred Bogom in prezirajo svojega bližnjega«, ter posvaril pred razdiralnimi pristopi, ki temeljijo na ideologiji v okviru naraščajoče skrajnodesničarske retorike. Med govorom v parlamentu je grajal politično polarizacijo, ki po njegovem spodkopava družbo in otežuje urejanje ključnih zadev v družbi. Veliko pozornosti je namenil migrantom in dejal, da Evropa ne sme zgolj upravljati migracijskih tokov, ampak se mora lotiti vzrokov migracij, kot so vojne, revščina in podnebne spremembe.

Posebej je opozoril na hitro rast evropskih obrambnih izdatkov. Po njegovem orožje ne more ustvariti trajnega miru, zato ga skrbi, da je vse več denarja namenjenega oboroževanju. Papežu so blizu nekatera stališča levosredinske vlade, denimo glede Palestine, migracij, oboroževanja in kritike Trumpove politike. To premierjevi socialistični stranki PSOE zdaj še kako koristi, saj se spoprijema s korupcijskimi škandali, v javnomnenjskih raziskavah pa zaostaja za opozicijsko Ljudsko stranko (PP).

Profimedia

440.000 spolnih zlorab?! 

Papež je že med poletom v Španijo poudaril, da je spolno nasilje v Cerkvi še vedno odprta rana in da se bo Cerkev še naprej trudila za preprečevanje in odpravljanje posledic teh primerov. Hkrati je priznal, da se ne more srečati z vsemi žrtvami, ki si to želijo. V Madridu se je srečal le z nekaterimi, kar je sprožilo ostre kritike, saj naj bi bili povabljeni izbrani udeleženci, povezani z nekaterimi cerkvenimi programi, medtem ko so izključili organizacije, ki so bolj kritične do Cerkve.

Precej pozornosti je pritegnil papežev obisk samostana Montserrat, enega najpomembnejših verskih in kulturnih simbolov Katalonije. Montserrat je v zadnjih letih postal ena od točk razprav o zlorabah, saj so bile v preteklih desetletjih zabeležene številne obtožbe in potrjeni primeri zlorab. Papežev obisk je zato močno simboličen in tudi kontroverzen, saj sveti oče med njim ni neposredno omenil žrtev zlorab.

Španija se s spolnimi zlorabami v Cerkvi spoprijema v izjemno velikem obsegu: po različnih raziskavah in poročilih varuhov človekovih pravic in civilnih komisij naj bi bilo žrtev več sto tisoč, pogosto se omenja ocena okoli 440.000 prizadetih skozi zgodovino. To je sprožilo eno največjih kriz zaupanja v Cerkev v državi, tudi zato, ker so institucije dolgo prikrivale razsežnost zlorab.

Zgodbe

Cerkev raje vidi, da duhovniki žive v laži?

Papež kot rockovska zvezda

Papež je obiskal tudi Santiago Bernabéu, domači stadion ekipe Real Madrid. Tam ga je pričakalo več kot 70.000 vernikov, ki so pred njegovim prihodom približno eno uro plesali ob znani pop in rock glasbi, ki jo je predvajal didžej, ter poslušali pevske nastope. Zdelo se je, da pričakujejo prihod kakšnih znanih glasbenikov, ne pa poglavarja Katoliške cerkve. Ob tej priložnosti je izjavil, da kot papež navija za vse ekipe, Robert Francis Prevost, kot se v resnici imenuje, pa za Real Madrid. S predsednikom kluba, ki mu je podaril klubsko majico z njegovim imenom, je celo obiskal muzej tega moštva. Katalonci in drugi navijači Barçe, nogometnega kluba iz Barcelone in večnega rivala Reala, nad tem seveda niso bili navdušeni.

V Barceloni je papež deloma spregovoril tudi v katalonščini, kar je bilo za nekatere pomembna simbolna gesta, za druge pa še vedno nezadostno, saj je sicer večinoma govoril v španščini. A slednjo govori tekoče, katalonščine pa ne. Kralj Felipe v Kataloniji sicer običajno govori katalonsko, čeprav je rojen v Madridu, drugi politiki pa ne. Míriam Nogueras, poslanka v španskem parlamentu in glavna predstavnica katalonske separatistične stranke Junts v Madridu, je Pedru Sánchezu in Albertu Núñezu Feijóoju, predsedniku Ljudske stranke, očitala, da je papež v eni uri več govoril v katalonščini kot onadva v vsej svoji politični karieri.

Ne pustite na cedilu tistih, ki trpijo

Papežev obisk je bil težko pričakovan in prvi papeški obisk države po letu 2011. Ljudstvo, tudi neverno, je ameriškega papeža, ki govori tekočo španščino, sprejelo množično in zelo naklonjeno. Obiskal je obe prestolnici, tudi Barcelono, se srečal s kraljevo družino, političnim vrhom in opozicijo. Papeža je nagovoril celo sloviti igralec Antonio Banderas, govoril je o pomenu umetnosti kot mostu med tradicijo in sodobnostjo ter o tem, kako popularna kultura še vedno črpa iz katoliške simbolike. Papež je vodil veliko maševanje na trgu Cibeles, ki se ga je po ocenah organizatorjev udeležilo več kot 1,2 milijona ljudi, kar je bil največji dogodek njegovega obiska v Španiji. Nagovoril je tudi parlament, kar je bil prvi nastop papeža pred obema domovoma španskega parlamenta v zgodovini.

V Barceloni je papež najprej obiskal katedralo sv. Križa in sv. Evlalije, nato pa se je udeležil večerne molitvene vigilije na olimpijskem stadionu Lluís Companys. Osrednji dogodek njegovega obiska katalonskega glavnega mesta je bila maša v baziliki Sagrada Família, kjer je sodeloval pri slovesnosti ob stoti obletnici smrti arhitekta Antonija Gaudíja in blagoslovil stolp Jezusa Kristusa, ki so ga dokončali februarja. Z njim je najvišja cerkev na svetu dosegla končno višino 172,5 metra. Papež je spregovoril o vojnah ter dejal, da ni mogoče verjeti v Jezusa in ubijati nedolžne ter pustiti na cedilu tiste, ki trpijo.

revija Jana