Jaka Koren

Tina Gaber Golob, od minule sobote žena predsednika vlade Roberta Goloba, sicer pa velika zagovornica skrbi za živali, okolje in najšibkejše, je v zadnjih treh letih še posebej na očeh javnosti. Za opazkami, ki se zgrinjajo nad njene poteze, pa stoji ženska iz mesa in krvi. Jo sploh poznate? Kdo je brez etiket in predsodkov? Naj vam jo predstavimo skozi oči, ki jo najbolje poznajo. Njena mama Mateja je iskreno spregovorila o dekletu z visokimi cilji, ki je v resnici preprosto, o Tinini in Robertovi ljubezni in o tem, kaj pušča za seboj neusmiljeno brušenje jezikov. In seveda o lepših plateh življenja, ki je od sobote dobilo čisto poseben lesk. Tina in Robert sta drug ob drugem srečna, pravi. »Njuna ljubezen je spoštljiva, lepa, čista, prežeta z nečim najlepšim, kar obstaja. Ko ju opazujem, vidim, da sta drug ob drugem sproščena, zabavna, rada se pošalita, se nasmejita do solz.«

Jaka Koren

Prijetna, srčna, preprosta mama

Prekrasen sončen dan je bil. Nad blokovskim naseljem v Novih Jaršah se je kot platno razpenjalo sinjemodro nebo. Po potki, obdani s travnatimi zaplatami in grmičevjem, se je s hitrimi drobnimi koraki približevala ženska v rdečem. Kako čedna gospa, pomislim, ko me dan in pol pred poroko pozdravi z vedrim nasmehom in tistim pristnim stiskom rok, ob katerem človek za več kot trenutek postane in se zazre v oči. Prijetna je, preprosta, na prvi vtis malce zadržana, a ko je po nekaj urah druženja v domači dnevni sobi z zaupanjem zrla vame, sem v njej videla predvsem ljubečo mamo, ki jo je svet tam zunaj ranil. Ker je verjela v dobro ljudi. Ker je upala, da so njihovi na lica pripeti nasmehi pravi, pristni. Danes težko zaupa, hitro dvomi o pohvalah in iskrenosti. Okušati odzive znancev in neznancev, prebirati grozljive zapise na spletu ter bresti po blatu svobode govora je … boleče, prizna. Vse to za seboj pušča rane, o katerih ljudje v resnici ne vedo nič.

Osebni arhiv

»Po naravi sem pozitivna, od nekdaj sem v ljudeh iskala dobro, zato težko razumem, zakaj sodijo in ocenjujejo človeka, ki ga sploh ne poznajo. Jaz sem trdno prepričana, da nikoli ne bi tako grdo komunicirala. Tudi hčeri sem vzgajala v spoštljivi ženski in ju učila, da se takšen besedni 'zaklad' sploh ne uporablja,« pokima in razmišlja, da bi bil svet mnogo lepši, če bi se ljudje ukvarjali s sabo, prosti čas pa namesto opravljanju namenili dobrim delom. Ne nazadnje se vse začne pri vrednotah, zato sva najprej zajadrali v čas, ko je bila Tina še deklica.

Nadaljevanje zgodbe si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana