Profimedia

Sestra je pri dobrih petdesetih kar nehala skrbeti zase. Poredila se je, nehala se je depilirati, brado ima polno temnih dlak, ne barva se več … Pravi, da ima vrh glave teh lepotilnih opravkov, s katerimi je imela toliko dela od pubertete, zdaj zanje nima ne volje ne energije, če imamo kaj proti, naj je pač ne gledamo. Ni se zanemarila glede osebne higiene niti glede oblačil, ta so oprana in zlikana, le prej omenjene ženske zadeve, s katerimi si res veliko belimo glavo, je opustila. Roko na srce, to jo je na videz postaralo. Njen mož sicer nič ne reče, se pa takrat, ko sestra ponosno razlaga o svoji »osvoboditvi« od lepotnih diktatov, umakne, v teh debatah noče sodelovati, zato domnevam, da mu ni vseeno. Se mi je pa njuna najstniška hčerka potožila, da ji je malo nerodno z mamo v javnosti in da je mama tudi njej začela prigovarjati, naj se neha depilirati in še drugače ukvarjati z zunanjim videzom. Da bo »pristna« zagotovo spoznala fanta, ki jo bo imel res rad tako, kot je. Zanimiv se mi zdi ta preobrat pri sestri, ki je nekdaj veliko dala na zunanji videz, vprašala sem jo, od kod taka sprememba, a odgovora nisem dobila. Ker sicer skrbi za higieno, mislim, da ni depresivna. Ne pravim, da je to, kar počne, narobe ali da tega ne bi smela, ni mi pa vseeno, ker je nečakinja res zmedena zaradi vedenja svoje matere in z njo v konfliktu. In kljub vsemu menim, da bi si lahko saj tisto črno goščo (malo pretiravam) na bradi pobrila ali populila. Kako naj pristopim k njej, da bi malo popustila v svojih načelih in pustila svoji hčerki, da je običajna najstnica?

Janina

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana