Profimedia

Piše: Matic Vidic, logoterapevt in diakon

»Kaj naj naredim?« me vpraša sogovornica, ki mi stoji nasproti in me vsa obupana sprašuje o naslednjem življenjskem koraku v partnerskem odnosu. »Tega odgovora vam ne morem dati, lahko pa vam ga pomagam poiskati,« odgovorim. Pogosto želijo sogovorniki dobiti odgovore že na prvem srečanju. Tako kot bolno telo včasih zavrne zdravo srce, ki ga nujno potrebuje za preživetje, včasih zavrnemo tudi dobre nasvete in odgovore. Potrebujemo svoje odgovore, ki so plod vsega našega sveta, vseh naših izkušenj in doživljanja.

osebni arhiv

Osebna rast

Logoterapevt: Pot do miru je tlakovana s pogumom

Sogovornica, ki me je obiskala pred nekaj meseci, je bila že nekaj let nesrečna v odnosu in je povedala, da je v slepi ulici. Četudi vemo, da morda želimo zapustiti odnos, je pomembno, da naredimo vse, kar je v naši moči, da ga poskušamo izboljšati — predvsem zato, da si v prihodnosti ne bi očitali, da nismo naredili dovolj. Ko to storimo, ko v odnos vnesemo več pogovora in razumevanja, predvsem pa odstranimo tisto, s čimer partnerja najbolj jezimo, ter vnesemo tisto, s čimer ga razveselimo, pa po določenem času še vedno ni sprememb, imamo mandat, da naredimo naslednji korak. Kako oditi iz odnosa?

##PAIDBREAK##

Včasih so odnosi resnično toksični ali celo škodljivi. To je evidentno, kadar partner ni pripravljen prenehati z nespoštovanjem, nasiljem ali opuščanjem odvisnosti. Takrat smo dolžni odnos zapustiti ter rešiti sebe in otroke.

Morda tega nismo pripravljeni narediti zaradi sebe, vendar moramo to narediti zaradi otrok. Pred časom je neka gospa dejala, da nasilnega moža ne more zapustiti, saj je kljub fizični agresiji do nje ljubeč oče svojih otrok. Vendar je ta mož agresiven ne le do svoje žene, ampak tudi do mame otrok, in s tem odvzema otrokom varnost pri materi. Podobno velja obratno: ko je žena nespoštljiva do moža, mora vedeti, da je nespoštljiva tudi do očeta svojega otroka in s tem do otroka.

Žena, ki je prišla po odgovor, je najprej dva meseca delala vse, da bi izboljšala odnos. Naj dodam, da mož ni spadal med tiste, ki jih je treba nemudoma zapustiti, vendar je bila njuna oddaljenost, pridelana skozi leta, preprosto prevelika. Odnos se je nekoliko izboljšal, vendar ne do mere, ki bi ji dovoljevala ostati. Kljub temu je bila to dobra naložba, saj se je z možem lahko spoštljivo in mirno dogovorila o razhodu. Mož se sicer s predlogom za razhod najprej ni strinjal, vendar je, ker je predhodno bil odnos deležen več spoštovanja, sprejel njeno odločitev in sta si vzela dovolj časa, da sta razhod mirno uskladila, da ne bi bil preboleč za otroke.

S tem pisanjem nikakor ne želim prižgati zelene luči za razhode; to je za otroke  res velika bolečina. Kot terapevt sem na začetku svoje poti pogosto trmasto poudarjal odgovornost do družine, ki mora na vsak način najti pot iz krize, vendar je včasih pot prestrma in niso vedno vsi v kondiciji, da bi jo prehodili, niti zavoljo otrok.

revija Jana