Shutterstock

Kaj so jedli naši davni predniki v kameni dobi? Nastradali so predvsem mamuti in velikanski medvedi, ki so zagotavljali veliko mesa in niso bili dovolj okretni za beg, od rastlin pa so si privoščili tisto, kar je v sezoni pač bilo. Kdo ve, ali so se pasli po preprogah čemaža, kot to počnemo danes. In ali je takrat že obstajal jesenski podlesek, zaradi katerega je letos umrla ena oseba.

Nič čudnega, saj je narava na področju žafranologije povzročila kar nekaj zmede, ki jo lahko razvozlajo le dovolj pozorni, ki jih zanima, kaj rase okrog njih. Tisto, kar zdaj cvete po travnikih in na robovih gozdov, je žafran, ki pa je zelo podoben jesenskemu podlesku; ta se razcveti jeseni in mame (vsaj moja) so nam govorile: ne nabiraj, ker je strupen.

##PAIDBREAK##

Mnogi sploh ne vedo, da ima nenavadno lastnost, da spomladi požene liste, ki konec poletja odmrejo, jeseni pa se pojavijo prelepi vijolični cvetovi. In ker so listi za nepoznavalce podobni čemažu, pa tudi nekaterim drugim rastlinam, se vsake toliko zgodi tragedija; protistrupa za kolhicin v jesenskem podlesku namreč ni. Učinkuje približno tako kot strup v zeleni mušnici, ki ga tudi ni mogoče blokirati, ko se razpase po organizmu.  

Domača lekarna

Čemaževa tinktura proti spomladanski utrujenosti

Ljudje so zmeraj nabirali divje rastline, v preteklosti zaradi nuje, med vojnami in naravnimi nesrečami so jim včasih reševale življenja, ko druge hrane ni bilo. In so zeleno divjino večinoma dobro poznali. Danes je nabiralništvo bolj moda kot nuja (pred tremi, štirimi desetletji je komaj kdo slišal za čemaž), poznavanje rastlin pa za mnoge pridobljeno iz površnih lekcij na spletu.

Skoraj hkrati sta se tragično poslovila moški, ki je zamenjal podlesek za čemaž, in ženska, ki ga je narezala v solato, misleč, da je divji por. Isti dan, ko smo izvedeli za obe tragediji, sem zavila v dva vrtna centra in me je skoraj kap – cena večine sadik in semen se je podvojila, če ne celo potrojila. Kako je to mogoče? So si pridelovalci in prodajalci že kar takoj prišteli vse povišane stroške, ki zaradi naftne krize šele bodo? Seveda ne mislim iz tega izpeljati misli, da bomo pač morali sami pobirati seme, sejati in čim več hrane nabrati v naravi, ampak človeka vendarle obletavajo rahle zle slutnje.

Politika

Janin uvodnik: zapiranje finančne pipice

V istem dnevu, ko smo se ukvarjali z modrovanjem o jesenskem podlesku in tragičnih smrtih, se je pozno ponoči po našem času zgodilo še dvoje za ves svet pomembnih reči – Američani so uspešno spravili štiri astronavte na pot proti Luni, vsi pa smo nestrpno pričakovali napovedani Trumpov govor, ki da bo prelomen. In res nas ni razočaral – naklestil je toliko nasprotujočih si misli, da so jih možgani komaj zmogli sprocesirati.

Nekaj pa smo zelo jasno razumeli – naj si tisto klinčevo morsko ožino sami branimo, če hočemo nafto, in da bo Irance v najkrajšem času spravil nazaj v kameno dobo. Ni sicer govoril o prehranskem konceptu s podleskom, čemažem in nadomestki izumrlih mamutov, toda tisti, ki smo vzeli osnove človeške zgodovine, smo to tako razumeli. Razbili jim bodo vse energetske vire in tehnologijo, ostalo jim bo – kaj? In kako se bodo imeli drugi tam naokoli, preplavljeni z begunci in grožnjami, kaj vse morajo in česa ne smejo? In kako se bomo imeli mi, ko nas bo dosegel cunami iz sodobne kamene dobe?

In kaj imajo s to zgodbo štirje astronavti, ki so, kot poročajo, odpotovali v vesolje tudi s pomočjo slovenske tehnologije? Bogati vizionarji, med drugimi Musk, napovedujejo, da se bo treba prej ali slej izseliti na katerega od planetov. Za zdaj ne poznamo nobenega takšnega, na katerem bi lahko dihali, pili studenčnico in nabirali čemaž. Zato bo nekako treba preprečiti grožnjo z vračanjem v kameno dobo, za vsak slučaj pa se je le dobro poučiti o razliki med divjim porom in podleskom ter o zeleni mušnici in drugih gobah z zelenkastim klobukom.

revija Jana