Miro Majcen

Nekateri 70 let praznujejo v mirnem družinskem krogu, Ivo Boscarol pa prisega na rock zabavo. Tako bo okroglo obletnico proslavil z velikim koncertom s 70 glasbeniki, na katerem bo obudil spomine tudi na čase, ko je bil kot fotograf in menedžer povezan z rock sceno. Boscarol je sicer eden prepoznavnejših slovenskih podjetnikov, vizionar in pionir letalstva, ki je s podjetjem Pipistrel iz Ajdovščine ustvaril globalno zgodbo o uspehu.

Zgodbe

Ivo Boscarol o pomislekih glede laboratorijskega mesa

Kako gledate na okrogle obletnice?

Nikoli me niso obremenjevale. Tudi posebnih praznovanj nisem imel. Obletnice sem razumel kot dosežek, da sem jih z zelo nevarnim in tveganim življenjem zaradi vsakodnevnega testiranja letal sploh doživel. Bile so bolj opomnik kot cilj ali zaključek. Ljudje radi postavljamo mejnike, ker nam dajejo občutek reda, ampak življenje prinaša negotovosti ter nas sili v prilagajanja in spremembe. Če si hiperaktiven in si kot jaz postavljaš previsoke in pogosto nerealne cilje, potem je življenje polno in rojstni dnevi ter obletnice nimajo prave teže.

##PAIDBREAK##

Se veselite 70. rojstnega dne ali bi vam bilo ljubše, če bi bila številka vseeno manjša?

Sedemdesetica je samo naslednja postaja. Veselim se dneva, ker pomeni, da sem imel srečo in priložnost živeti polno življenje in da imam še energijo za naprej. Težko gledam in razumem pol mlajše ljudi, ki na antidepresivih stokajo, da so izgoreli ter brez energije. Imam več kot 48 let delovne dobe, večinoma sem garal več kot 15 ur na dan in se odlično počutim, čeprav spim le po dve uri na dan.

Mislim, da sta stres in izgorelost prej posledica dolgočasenja in čakanja na konec delavnika, če v službi nimaš kaj početi, kot če imaš preveč dela. Če bi bila številka manjša, bi mi mogoče več omogočala v smislu fizične moči, ampak bi mi pa manjkalo izkušenj. Prav izkušnje pa omogočajo boljše odločitve tudi glede kakovosti življenja. Imam ogromno energije, morda še več kot ob prejšnjih okroglih, in me ne moti sedmica pred ničlo, prej bi rekel, da se višjih številk veselim, kot bojim.

Ste imeli kdaj krizo?

Zaradi let ne. Krize pridejo zaradi prevelike samozavesti ali ega, s čimer nisem imel težav, ali zaradi napačnih odločitev, ki jih je bilo veliko, a jih nisem obžaloval. Tudi stvari, ki jih ne bi mogel nadzorovati in bi mi lahko povzročile krizo, je bilo malo. Leta niso problem, če se v svoji koži počutiš dobro in zadovoljno. In pri meni je malo stvari, ki bi jih spremenil.

Praznovali bost z rock koncertom. Ali so Mick, Keith, Paul, Bruce in druge legende rocka za vas navdih, v smislu, da se ne obremenjujejo z leti?

Rock glasba je zaznamovala moje življenje, ker ima v sebi upor, energijo, svobodo. Glasbeniki, ki jih omenjate, niso zanimivi, ker ignorirajo leta, ampak ker ohranjajo strast do tega, kar počnejo. To je bistvo. Če delaš nekaj z veseljem, te leta ne ustavijo. To je zame navdih in potrditev, da je pristop pravilen.

Danes mnogi dajejo veliko denarja za to, da bi ostali čim dlje mladostni. Imate tudi vi prehranske dodatke ali rituale za dolgoživost?

Starost je bolj stanje telesa kot duha. Na staranje gledam kot na naraven proces, ki ga ne moreš ustaviti, lahko pa vplivaš, kako ga živiš. Ne verjamem v bližnjice. Ne verjamem v čudežne preparate, ki bi podaljševali mladost. Verjamem v disciplino, gibanje, zmernost in predvsem v to, da delaš stvari, ki te veselijo. Če ima človek razlog, da zjutraj vstane, je že na dobri poti. Veliko ljudi danes išče rešitve v tabletah namesto v načinu življenja. Če si miselno aktiven in ti glava dela, če skrbiš za telo in prehrano, se lahko v svoji koži počutiš kot tridesetletnik. Kar te včasih preseneti, je pogled v ogledalo.

OA

Sam tako stanje ohranjam tako, da sem miselno aktiven na čim več različnih področjih in da sem vsaj dvakrat tedensko par ur tudi fizično aktiven. Predvsem se mi zdi pomembno, da obvladujem težo ter v telo ne vnašam prekomerno hrane, ki ne le dviguje težo, ampak tudi obremenjuje telo zaradi prebave.

Če se le da, jem, kadar sem lačen, in ne ob uri. Noben sesalec ne je ob uri, ampak kadar hrano ali ulovi ali je lačen. Jem vse. Sicer se me da kupiti prej s solato kot z mesom, se pa trudim, da v telo ne vnašam nepotrebnih dodatkov, niti soli, sladkorja, kisa, olja ali začimb. Tudi solato se da okusno pripraviti, če jo začinite s sesekljanimi olivami, kaprami in bučnimi semeni ali sezamom ter nanjo potrosite parmezan. Parmezan okrepi okus in se ga v pravilnih količinah ne čuti. Lahko zamenja sol v juhi, na mesu, solati ali v drugih jedeh, celo tortici ali kavi da zanimiv okus. 

V zgodovini je bila po eni strani starost deležna spoštovanja, po drugi so stare kar odpisali. Danes nekaj svetovnih velesil vodijo predsedniki, ki so vaši vrstniki oziroma starejši. Je lahko dober voditelj nekdo, ki ne bo doživel posledic svojih odločitev? Ki ga očitno ne skrbijo vojne niti uničevanje okolja?

Jaz dobrega politika ne vidim kot dobrega vodjo, ampak kot dobrega vladarja. Med vodenjem in vladanjem je velika razlika, ki je zlasti v Sloveniji največkrat ne razumemo. Čudimo se, zakaj uspešen podjetnik ni uspešen vladar. Zakaj? Vodja ima v rokah večino vzvodov za uspešnost, a za vladanje je potrebno več: znanje diplomacije, prilagajanja, kompromisov, prepričevanje drugače mislečih in sprejemanje odločitev, o katerih odloča večina, morda tudi drugače mislečih.

Za to so potrebne izkušnje, ne le znanje. Izkušnje se nabirajo z leti in vse civilizacije so to razumele, od prvobitnih plemen, antike in tudi danes države s tradicijo postavljajo na čelo držav starejše voditelje s čim več življenjskih izkušnjami. Težko verjamem, da bi mlajši vladarji zakuhali manj vojn in povzročili manj škode okolju kot starejši z izkušnjami tudi s teh področij.

Ali je vaš pogled na posel drugačen, ker niste šli v podjetništvo kot menedžer, ampak ljubitelj letalstva?

Moj pogled na podjetništvo je drugačen, ker nisem izhajal iz klasične poslovne logike. Izhajal sem iz strasti, hobijev in izzivov. Hotel sem, na primer, narediti najdostopnejše, najboljše in najučinkovitejše letalo, ki ne onesnažuje, ne pa najhitreje zaslužiti denar. To pomeni drugačne odločitve, drugačne prioritete. Danes pogosto vidim obratno – najprej finančni cilj, potem produkt. Dolgoročno to ne deluje.

Miro Majcen

Dobro poznate delo Nikole Tesle. Kako gledate na njegove ideje, da bi imel svet brezplačen dostop do energije?

Ideje o brezplačni energiji so zanimive in na prvi pogled zelo privlačne. Ampak vsaka tehnologija ima ceno. Ne govorimo samo o denarju, govorimo o virih, infrastrukturi, o vplivu na okolje. Ključno vprašanje ni, ali je energija brezplačna, ampak ali je dostopna vsem, ali je trajnostna in ali jo uporabljamo odgovorno. To je pomembno.

Kaj se vam zdi največji problem današnjega časa?

Kratkoročno razmišljanje in pehanje za denarjem. V politiki, gospodarstvu, tudi v vsakdanjem življenju. Ljudje iščejo hitre rešitve, hitre dobičke, hitre učinke. Premalo pa razmišljamo o posledicah. To se nam vrača v obliki kriz in vojn, ki bi jih lahko preprečili. Če bi imel čarobno palico, bi denarju dal rok trajanja in rešil večino težav sodobnega sveta.

Koliko je uspeh posledica trdega dela in koliko egoizma?

Uspeh je kombinacija več stvari, predvsem ne gre brez trdega dela. Pomembne so vztrajnost, pripravljenost na tveganje in sposobnost, da se pobereš po napakah. Egoizem nima mesta v uspehu, če prevlada, uniči odnose. Brez dobrih odnosov in motivirane ekipe pa dolgoročno ni uspeha. Nasprotno, mislim, da sta vsak dan pomembnejša odprtost in sodelovanje tudi s konkurenti.

Rekli ste, da Slovenci oprostimo vse, le uspeha ne. Kako ste to občutili na svoji koži? 

Ta izjava, izbrana za bob leta 2025, je bila mišljena skozi moje podjetniške oči. Podjetniki smo v očeh veliko Slovencev osovraženi izkoriščevalci zaposlenih in pohlepneži. Če moj kolega v ZDA pove, koliko je zaslužil, so Američani ponosni nanj. Če v Sloveniji povemo enako, rečejo, da smo gotovo še enkrat toliko utajili. Podjetnikom se uspeha ne privošči. Čeprav v Sloveniji zaposlujemo, plačujemo davke, zagotavljamo kakovostna delovna mesta in tudi financiramo šport, Slovenci uspeh oprostijo športnikom, podjetnikom pa ne. To pogosto občutim na svoji koži.

OSEBNI ARHIV

Zamislite si reakcijo Slovencev do podjetnika, ki bi letel z najdražjim zasebnim reaktivcem na svetu, se vozil v službo s štiri milijone vrednim avtomobilom in od desetin milijonov, ki bi jih zaslužil letno, davkov ne bi plačeval v Sloveniji. Označili bi ga za tajkuna, oligarha in bi rekli, da ga je treba z vilami izgnati. Športnikom je vse dovoljeno, podjetnikom in drugim pa ne. Navadni državljani lahko spuščamo rakete le v novoletnem času, nogometaši in navijači pa pred tekmami in po njih prirejajo ognjemete in jih policija, namesto da bi jih oglobila, celo ščiti. Si predstavljate, da bi bila vsak dan na televiziji novica, koliko tovornjakov izdelkov je šlo v izvoz iz Slovenije, namesto koliko košev ali golov je nekje v tujini dosegel v tujem klubu naš športnik? Da ne bo pomote, kritika gre odnosu do podjetnikov v primerjavi s športniki, ni kritika športnikov, njih zelo spoštujem.

Ste morali za uspeh kaj žrtvovati?

Vsak uspeh ima svojo ceno. Sam sem ga vedno doživljal le kot motivacijo do naslednjega mejnika. Pomeni mi veliko, podredil sem mu način življenja, a bi težko za nazaj karkoli spremenil. 

Družino ste varovali pred javnostjo. Je bilo težko postaviti te meje?

Imam srečo in sem hvaležen bližnjim, da me razumejo in podpirajo. Zavedam se, da jim zato, ker sem izpostavljena in javna osebnost, ni lahko biti ob meni in v moji senci. Mejo prepuščam njim, ne postavljam je sam.

Kdaj ste nazadnje naredili nekaj, česar vas je bilo res strah?

Nisem človek, ki bi čutil strah. Morda se bo to komu zdelo čudno, a po več kot 2.000 preizkusih letal in večkratnem »gledanju angelčkov od blizu« sem že dolgo nazaj pozabil, kaj je strah. To mi pomaga tako v zasebnem življenju kot v poslu.

Če bi morali izbrati: bi raje še enkrat živeli enako življenje ali povsem drugačno?

Če bi moral izbirati, bi izbral podobno pot. Ne obžalujem svojih odločitev, ker bi mi to kradlo energijo za naprej. Ni bilo vse idealno, je pa bilo avtentično in v tistem trenutku narejeno na najboljši možen način. Vsaka druga pot bi imela verjetno še večje napake. Pomembno je, da stojiš za tem, kar si naredil in živel.

revija Jana