Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

S podivjano nevihtno supercelico, ki je na svoji poti od enega konca države do drugega lomila, poplavljala in peštala vse pred sabo, se je poletje šele začelo - in kot vse kaže, nam lahko pripravi še marsikatero neprijetno presenečenje.

Napovedi so bile zlovešče, in ko je Agencija RS za okolje (Arso) prižgala alarm, je marsikaterega kmeta, gasilca, policista, reševalca, člana civilne zaščite … stisnilo pri srcu. Kakor da bi narava želela napovedati, kar bo storila, je pred tem že demonstrirala svojo rušilno moč – dva dni prej je z vetrom in točo pustošila po Jurovskem Dolu, večer pred vseslovensko ujmo pa se je nevihta znesla nad Žetalami, oboje v Halozah. Iz oblakov se je na tla v kratkem času zlilo po 117 litrov dežja na kvadratni meter, z razmočenih pobočij pa je zdrsnilo vsaj petdeset zemeljskih plazov. Ko se je naslednji dan na radarski sliki na zahodu države dokončno izrisal zlovešč obris orjaške nevihtne supercelice, je bilo jasno, da bo hudo, zelo hudo …

Slovenija

Evropa pred velikim zasukom: nas čaka ohladitev?

In tako se je 11. junija 2026 Slovenija zbudila v prizore uničenja in ti so v mnogočem spominjali na slike apokaliptičnih poplav leta 2023, ki so dodobra prizadele našo skupnost. V Komendi je nevihta poškodovala več kot sto zgradb, promet je obstal, osnovna infrastruktura je bila neuporabna. V Cerknem je po besedah poveljnika gasilske zveze Marjana Luskovca orkanski veter izbijal okna in vrata – ter podiral celo stene. Na Koroškem in Celjskem je ruvalo drevesa, zalivalo kleti in lomilo drogove za elektriko; v pasu, po katerem je kosila nevihta, je brez elektrike ostalo na desettisoče ljudi. Spet so trpeli ljudje v Spodnjem Podravju: okoli enajste ure zvečer je debela toča padala tako na gosto, da je pobelila tla. Rastline na poljih in vrtovih je sesekljala, sadovnjake in vinograde je oklestila tako rekoč do golega.

Robert Balen

Leta suhih krav – in opustošenih polj

»Resnično smo bili priča izjemno močni in izjemno dolgoživi nevihtni supercelici,« strne vremenoslovec Anže Medved iz Arsa. »Oblikovala se je na Goriškem in potovala proti vzhodu. Ko je ob prehodih čez gore in hribe že izčrpala dobršen del svojega potenciala, se je v ravninah Savinjske doline in Podravja znova napolnila z rušilno močjo.« Hladna fronta, ki je vdrla čez zahodno mejo, je pred seboj potiskala vroč zrak, ki se je dotlej segreval nad državo, obenem pa se je v višinah krepil jugozahodni veter. Kot pojasnjuje Medved, prav dinamika vdorov front hladnega ali toplega zraka v največji meri določa dinamiko vremena, ki je z zaostrovanjem podnebnih sprememb vse bolj neusmiljeno. »Kadar poleti k nam prodirajo mase polarnega ciklona, se pojavljajo neurja. Ko pa se polarni zrak zadrži na severu, vreme določa predvsem vpliv sredozemskega anticiklona – tedaj je večja verjetnost suše.«

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je Slovenija v obdobju med letoma 2003 in 2024 doživela takšne ali drugačne naravne nesreče v 16 od skupaj 21 let; poleg suš, poplav, toče, vetrolomov in pozebe so deželo pod Alpami udarili še pomori čebel, navali škodljivcev, sadno drevje je desetkal hrušev ožig … Skupna škoda teh tegob je presegla milijardo evrov, država pa je kmetom in drugim prizadetim izplačala za več kot 162 milijonov evrov pomoči. Gotovo je najnovejša ujma povzročila zadosti škode, da je zadostila merilom za razglasitev naravne nesreče – letošnje leto je tako sedemnajsto v vseh letih od leta 2003, v katerih nas je udarila katastrofa. Žal pa se lahko zgodi, da podivjana narava še ni zadala zadnjega bolečega udarca za to leto – kot ocenjuje vremenoslovec Medved, »dogajanje v letošnjem maju in juniju zelo spominja na leto 2023«. Ob tej oceni se s tesnobo zaziramo proti prihajajočemu poletju.

Arso

Območje Slovenije kot ena od kritičnih točk

Teden dni pred rušilnimi neurji v Sloveniji je Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozorila, da modeli z 80-odstotno verjetnostjo napovedujejo pojav izjemno močnega in ustrezno uničujočega pojava el niño, ki bo po vsem svetu »povzročil dvig temperatur in spodbudil nastajanje ekstremnih vremenskih motenj«.

Kot pojasnjuje okoljevarstvenik Jonas Sonnenschein, namestnik predsednika vladnega podnebnega sveta in namestnik direktorice nevladne organizacije Umanotera, bo pojav sicer prizadel predvsem azijske in afriške države, v katerih se že bojijo tudi katastrof, ki bi lahko ogrozile na desettisoče življenj, a tudi v Sloveniji lahko po vsej verjetnosti pričakujemo vroče in vremensko zelo dinamično poletje.

»Ujme, ki smo jim bili priča te dni, so po svoje pričakovane. Študije o razvoju podnebja v Evropi izpostavljajo območje severnega dela Jadranskega morja kot eno od območij, na katerih bo število ekstremnih pojavov še posebej hitro naraščalo,« pravi sogovornik.

Temu razmišljanju pritrjuje tudi Anže Medved, ki je sodeloval pri pripravi poročila z oceno podnebnih sprememb v Sloveniji v tem stoletju. Arso je poročilo objavil že pred osmimi leti, burno vremensko dogajanje, ki je sledilo odtlej, pa je za zdaj potrdilo njegove napovedi. »Segrevanje ozračja in zato podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, znatno povečujejo vremenske ekstreme. Za vsako dodatno stopinjo segrevanja ozračja se v njem nabere dodatnih od sedem do štirinajst odstotkov pare,« razlaga vremenoslovec. »To seveda pomeni še več močnih neviht.« Glede na omenjeno Arsovo poročilo lahko pričakujemo vse več vročih dni in vročinskih valov, obenem pa naj bi se močno, za okoli 20 odstotkov, povečala tudi letna količina padavin.

Čas za floskule je že davno minil

To pomeni, da bomo vse bolj izpostavljeni nihanjem vremena iz ene skrajnosti v drugo – ko bo suša, bo žgalo; ko bo deževalo, bo lilo. Škoda, ki jo bodo naši skupnosti povzročale naravne nesreče, pa bo naraščala … Najnovejša katastrofa, ki je lomila, poplavljala in tolkla po dobršnem delu Slovenije, je tako še eno v nizu vse pogostejših opozoril, ki bi jih morali že zdavnaj vzeti nadvse resno. Podobna svarila dobiva ves svet in tisti, ki se spoznajo na te stvari, skušajo zbuditi človeštvo. »Zdaj je zadnji čas, da se začnemo pripravljati na morda zelo močan pojav el niño, ki bo okrepil tako suše kot deževne nalive in povečal verjetnost vročinskih valov,« je vlade držav po vsem svetu v luči nedvoumnih vremenskih napovedi pozvala generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Celeste Saulo.

Nataša Sirk

Odločevalci v slovenski politiki bi zato morali nemudoma opustiti svoje zdrahe in se družno posvetiti iskanju (interventnih?) rešitev – najprej za poletje, ki je že tukaj, že v naslednjem hipu pa tudi za prihodnost. »Imamo zelo dober sistem zgodnjega obveščanja pa civilno zaščito, gasilce in druge službe. A že zdaj bi se bilo treba pripravljati na morebitne vročinske valove,« meni Jonas Sonneschein. »Med drugim bi morali v večjih mestih zagotoviti hladne prostore, kamor bi se lahko vsaj za krajši čas zatekli ljudje, ki si ne morejo privoščiti klime. Morali bi načrtovati sistematično namakanje kmetijskih površin zlasti v Primorju, na Krasu in v vzhodnem delu države. Morali bi preveriti oskrbo s pitno vodo na najbolj sušnih območjih …«

Seznamu teh ukrepov lahko dodamo še druge: treba bi bilo oblikovati subvencije, s katerimi bi malim kmetom pokrili vsaj del stroškov za postavitev rastlinjakov in mrež proti toči; treba bi bilo razmišljati o politiki odkupnih cen in količin v kmetijstvu; treba bi bilo pripraviti scenarije za obvladovanje morebitnih navalov na urgence sredi vročinskih valov ter za lajšanje čakanja v zastojih na avtocesti v najhujši pripeki … In še (marsi)kaj. A vsekakor – treba bi bilo, tako zdaj poziva kmečka pamet, ki z letošnjim letom šteje že sedemnajsto leto suhih krav. Kajti po toči zvoniti, po suši saditi in po poplavi zajeziti je prepozno.

Letošnje leto je sedemnajsto v vseh letih od leta 2003, v katerih nas je udarila katastrofa. Žal pa se lahko zgodi, da podivjana narava še ni zadala zadnjega bolečega udarca za to leto; kot ocenjuje vremenoslovec Medved, »dogajanje v letošnjem maju in juniju zelo spominja na leto 2023«. Ob tej oceni se lahko s tesnobo zazremo proti prihajajočemu poletju.

revija Jana