revija Jana

Kaj pri milem bogu počne ta človek?! Kdo je mož, ki z vsem svojim premoženjem pešači čez Slovenijo? To je Rene, ki je v Italiji vzel pot pod noge in jo zdaj maha proti Madžarski.

Zadnje tedne vozniki na regionalnih slovenskih cestah srečujejo nenavadnega udeleženca prometa – možakarja srednjih let, ki pred seboj potiska kovinsko konstrukcijo na kolesih, škripajočo pod težo njegovega premoženja. Na vozu so torbe, vrečke in v polivinil zaviti predmeti – na prvi pogled navlaka, zanj pa vse, kar ima. Kar nekaj pozornosti je pritegnil na območju Litije, Zagorja in Trbovelj. »Za Savo nekdo potiska voz z vsem svojim premoženjem. Previdno,« je zapisal eden od domačinov na Facebooku. Oglasili so se tudi takšni, ki jih je zanj skrbelo. Je bolan, ima kaj jesti, potrebuje pomoč? Ljudje so poročali, da počiva ob cesti na travi, kjer naj bi tudi prenočeval.

Slovenija

Izpoved pogrebnika: Dokler tega ne doživiš, ne veš, kako je

Skrivnostni vagabund

Kaj se zgodi človeku, da na voz naloži vse, kar ima, in krene za nosom? Odločila sem se ga poiskati. Proti Trboveljskemu mostu in naprej proti Hrastniku je tudi mene šokirala podoba za ovinkom – če bi pripeljala hitreje, ne bi bila daleč od nezgode. Ker ni bilo varne možnosti, da bi ustavila in ga počakala za klepet, sem ga sklenila poiskati naslednji dan.

Na družbenem omrežju sem zasledila, da je krenil proti Zidanemu Mostu. Na tamkajšnji železniški postaji sem naletela na dva možakarja iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze. Sprva sta me debelo gledala, potem pa se je Jožef Baligac domislil, da bi ga morebiti lahko poznal. »Takšna romanja med brezdomci niso redkost. Tole bi lahko bil Benjamin. Ima zelo težko zgodbo. A najbolje bo, da vam jo pove sam. Njegova pot je neskončna,« je povedal.

Tujina

Temačni svet beračev v Salzburgu: oportunisti ali reveži?

Dobro, kam pa sedaj – levo ali desno? »Tamle ob mostu je kopica smeti na vozu … Morda tam pogledate?« me je usmeril domačin, odkrito začuden, zakaj ga sploh iščem. Ko sem prihitela do mostu, je na pesku ob cesti sedel možakar, ki sem ga iskala, ob njem pa voz, o katerem so poročali vozniki. Za opazovalce se je nato odvil skrajno prismuknjen prizor. Zakaj se je ta čudaška ženska tako razveselila vidno zanemarjenega človeka? Ah, ni mi bilo mar.

Slovenija

Novinarka v čevljih brezdomke: med nevidnimi obrazi ulice

Čvek ob Savinji

Previdno sem mu pomahala in počasi pristopila k njemu. Nasmehnil se je in mi odzdravil. Njegova obrazna mimika je bila nekoliko nezaupljiva. Predstavila sem se, vprašala, ali govori angleško, in ko je potrdil, sem razložila, da bi rada o njem napisala zgodbo. »Če želite,« mi je mirno odvrnil. Pa sem počepnila poleg in vklopila snemalnik. Bog si ga vedi, ali je na svoji poti že srečal kaj tako trapastega.

Hitro sem opazila, da ni zgolj romar. 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 17. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana