Mateja J. Potočnik

Peter Gale s svojo dolgoletno partnerko Uršo Sterle vodi veganski bistro v središču prestolnice in v njem tudi kuha. Ob našem obisku je nekaj strank v majčkenem prostoru uživalo ob hrani, nekaj pa jih je prihajalo po naročilo. Peter je za pultom pripravljal sušije iz avokada, bučke, kumare, manga in drugih dobrot, Urša pa je skrbela za juhe, sladice in račune. Z nami sta delila svojo zanimivo zgodbo o usodni ljubezni in nepričakovanem izletu v kulinariko.

Novice

Restavracija, kjer kuhajo none, postala spletna senzacija

Urša in Peter sta odprla Vegashi pred tremi leti, pot do tja pa je bila pestra. Pred 19 leti, ko sta začela zvezo, nista niti pomislila, da ju bo zaneslo v svet kulinarike, saj nihče od njiju ni bil povezan z njo. Njuna zgodba se je sicer začela že pred tremi desetletji. Zelo mlada sta se spoznala na snemanju televizijske oddaje, kjer je Urša plesala, Peter pa je bil statist. »Že takrat sva si bila všeč, vendar nisva prišla skupaj. No, imela sva avanturo za eno noč, nato pa se deset let nisva ne videla ne slišala, čeprav sva velikokrat pomislila drug na drugega,« pripoveduje Urša, ki je iz plesalke medtem postala vzgojiteljica v vrtcu.

Mateja J. Potočnik

Usodno naključje

 Peter je preizkusil več del, med drugim je bil bobnar glasbene skupine, pa zaposlen v Cankarjevem domu ... »Nobene šole, niti za kuharja, nisem končal, ker me je glasba prehitela,« prizna. »Vse službe v življenju sem dobil brez uvajanja, samo vrgli so me v vodo.« No, v resnici je sam rekel, da obvlada stvari, ki jih v resnici sploh še ni poskusil, a se je nato vedno izkazal. Se je pač močno potrudil, da je upravičil zaupanje. In po desetih letih ... »Bil sem z našim kitaristom, ko so ga poklicali člani Siddharte in vprašali, ali bi postal njihov tehnik. Ker je ravno odprl servis, jih je zavrnil, jaz pa sem namignil, naj priporoči mene. Tako sem šel k Siddharti, kjer je takrat še igral saksofonist Cene, Urškin bratranec. In sva se spet srečala …«

Kulinarika

Chef Tomaž Bratovž: Skrivnosti odlično pripravljenega praženega krompirja

Čeprav sta oba Ljubljančana in sta se oba gibala v umetniških krogih, se, kot rečeno, celo desetletje nista nikoli srečala niti po naključju. Potem pa ga je Urša opazila na fotografiji s svojim bratrancem, mu nemudoma pisala in kmalu sta se dobila na prvem zmenku. Ter zaplesala v resno zvezo … Danes menita, da sta bila ob prvi avanturi premlada in da zveza ne bi dolgo zdržala, zato ničesar ne obžalujeta. »Vse se je zgodilo točno tako, kot se je moralo,« meni Peter in doda: »Zaljubil sem se v njen obraz. Ko se zjutraj zbudim, je to še vedno isti obraz. Jaz sem tisti, ki brcne, da greva naprej, ona pa je glas razuma. Dobro se dopolnjujeva. Seveda to ne pomeni, da sva ves čas vsa zaljubljena. Verjamem, da živiš s človekom, čigar napake te ne motijo preveč. Ker imamo jih vsi …«

Suši kot umetnost. In kako se je za Petra odprla pot v kuhinjo?

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana 13