Profimedia

Senzorji, droni, avtonomni traktorji, pametni rastlinjaki in algoritmi umetne inteligence so že tu. Kmetijo pomagajo narediti učinkovito in nadomeščajo človeške roke, saj teh kronično primanjkuje. Kako učinkovita je napredna tehnologija, pokaže izračun, da bi za popolno samooskrbo Slovenije z vrtninami zadostovalo že približno dvajset hektarjev sodobnih rastlinjakov, kar je presenetljivo majhna površina, če jo primerjamo s tem, kako odvisni smo od uvoza vrtnin trenutno. Postavitev enega hektarja pametnega rastlinjaka stane med štiri in pet milijonov evrov, kar pomeni, da bi za celotno naložbo potrebovali okoli sto milijonov evrov. Takšni rastlinjaki bi lahko stali na degradiranih območjih, kjer sicer ne bi mogli kmetovati.

Dron preleti koruzno polje. Njegova kamera ne zajame le običajnih slik, temveč tudi multispektralne posnetke, iz katerih lahko strokovnjaki razberejo, kje rastline trpijo zaradi suše, bolezni ali napada škodljivcev. Kmet ne bo škropil ali zalival celotnega hektarja, ampak le tiste predele, kjer je to res potrebno. Poseben robot se zapelje po zemljišču. Skenira zemljino. Kaj bi na tej podlagi dobro raslo, katerih hranil primanjkuje, kje se zadržuje vlaga? Traktor s pomočjo GPS ravno pelje in obrača sam. Pametni trosilnik umetnih gnojil bo ustavil točno na kraju, kjer manjka hranil.

· Bolezen modrikastega jezika

Sumi na bolezen že pri več kot 30 kmetijah v jugovzhodni Sloveniji; kdaj prihaja cepivo?

V živinoreji že dolgo poznamo molzne robote, ki so zamenjali ročno molžo. Poleg njih pa so tu še roboti, ki čistijo hleve ali pa avtomatsko prinašajo krmo in skrbno beležijo, koliko mleka je dala Cvetka in koliko Mukica. V rastlinjakih se razvijajo obiralni roboti za jagode, paradižnik ali kumare, v sadovnjakih in vinogradih pa avtonomni stroji kosijo travo, škropijo in bodo kmalu tudi obirali jabolka ali grozdje. Na področju programskih rešitev »digitalni dvojčki« sadnih dreves simulirajo, kako učinkovito bi bilo določeno obrezovanje, umetna inteligenca pa predlaga optimalne vrste poljščin ter čas zalivanja, žetve itn. Vse to pomeni manj pesticidov, manj umetnih gnojil, manj stroškov, manj vpliva na okolje.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije spremljajo trende ter testirajo tehnologije, ki jih razvijajo v Evropi in širše. Blaž Germšek vidi prihodnost kmetijstva tako, da bo kmet nekoč predvsem poslovni upravitelj kmetije, ne več toliko fizični delavec.

Šimen Zupančič

Roka, ki pomaga, ko drugih zmanjka

Da je visokotehnološka kmetija učinkovitejša od klasične, ni dvoma. Senzorji na traktorjih, dronih ali v tleh zaznajo težave na rastlinah več dni prej, kot bi jih človek opazil s prostim očesom. To pomeni, da lahko kmet ukrepa pravočasno in ciljno. Namesto da škropi cel hektar, to stori samo na prizadetem območju. Tudi zaliva in gnoji lahko mnogo natančneje. Rezultat niso le manjši stroški in več pridelka, ampak tudi manjši vpliv na okolje.

A morda je danes najočitnejši razlog, zakaj brez robotov v kmetijstvu ne bo šlo, pomanjkanje delovne sile. »Povprečna starost sezonskih delavcev v kmetijstvu presega šestdeset let, mlajših pa skoraj ni mogoče dobiti,« opozarja Germšek. »Marsikateri obiralec, ki ga kmetje najamejo preko Zavoda za zaposlovanje, po nekaj dneh dela preprosto odneha. Delo na kmetiji ni lahko. Delaš v soncu, vročini, naporno je. Rad moraš imeti to delo, da ga lahko vsak dan opravljaš. Če kmet ne more pravočasno obrati jabolk, grozdja ali pobrati zelenjave, pa gre to v nič.«

Roboti lahko delajo neprestano, dobro prepoznajo, kateri sadež je že zrel, in so veliko učinkovitejši od človeka. En robotski obiralnik špargljev lahko nadomesti osem ljudi, na primer.

· Kmetijstvo

Kmetijski stroji Bider: Od mešalnika gnojevke do velikih sekalnikov lesa

Redkokdo ga bo lahko kupil sam

Visoka tehnologija pa še malo ni poceni. Omenjeni obiralec špargljev, denimo, trenutno stane okoli 300 tisočakov. Nekaj takega je treba odšteti tudi za napredni avtonomni traktor. Samohodni škropilnik stane tudi dvakrat toliko kot klasičen, že večji kmetijski dron okoli 16.000 evrov, kosilnica za vinograd pa doseže ceno novega avtomobila. Cene visokotehnoloških rešitev precej presegajo zmožnosti manjših kmetij. Te pa so v Sloveniji v večini. Poleg tega je pri nas teren razgiban, kmetije pa temu primerno raznolike.

Na ravninah, kjer prevladuje poljedelstvo, lahko traktorji s pametnimi priključki operirajo brez težav. Na gričevnatih območjih s sadovnjaki, vinogradi in pašniki pa bodo uporabnejši specializirani roboti za košenje, škropljenje in obiranje. Marsikaterega robota bi kmet potreboval le nekajkrat na leto ali celo enkrat na več let. Da bi torej vsaka kmetija imela visokotehnološke stroje, nima smisla. Germšek vidi rešitev v povezovanju in skupnih investicijah. »Ena možnost je souporaba strojev prek zadružnih sistemov in strojnih krožkov. Tako kot si kmetje že danes delijo kombajne, si bodo v prihodnje delili robote. Druga možnost so storitveni modeli, kjer kmet ne kupi stroja, temveč najame storitev – robot pride na kmetijo skupaj z operaterjem.« Upravljati napredne stroje namreč ni mačji kašelj, potrebno je novo, drugačno znanje. Za velik kmetijski dron, recimo, je treba imeti celo pilotski izpit. Že samo ta stane 3.000 evrov.

Cene bodo sicer sčasoma padale, kot je običajno pri naprednih tehnologijah. K temu bo veliko prispevala Kitajska, ki se po kakovosti približuje evropskim proizvajalcem, cene njihovih strojev pa so tudi za 40 odstotkov nižje.

Profimedia

Za samooskrbo z vrtninami bi zadostovalo 20 hektarjev

Kako učinkovita je napredna tehnologija, pokaže Germškov izračun, da bi za popolno samooskrbo Slovenije z vrtninami zadostovalo že približno dvajset hektarjev sodobnih rastlinjakov, kar je presenetljivo majhna površina, če jo primerjamo s tem, kako odvisni smo od uvoza vrtnin trenutno. Postavitev enega hektarja pametnega rastlinjaka stane med štiri in pet milijonov evrov, kar pomeni, da bi za celotno naložbo potrebovali okoli sto milijonov evrov.

Kmetijstvo prihodnosti bo gotovo drugačno, a to še ne pomeni, da ljudje v njem ne bodo imeli mesta. Predvsem bodo ti kmetijo vse bolj vodili kot podjetje. Namesto klasičnega dela na njivi bodo upravljali sisteme, analizirali podatke in usmerjali robote.

Takšni rastlinjaki bi lahko stali na degradiranih območjih, kjer sicer ne bi mogli kmetovati. Še posebej učinkovito bi bilo, če bi jih postavili v Pomurju, kjer bi lahko izkoristili geotermalno energijo, pravi Germšek. V njih bi lahko celo leto pridelovali vrtnine, kot so paradižnik, paprika, kumare in listnata zelenjava. Germšek je prepričan, da bi se našli zasebni investitorji, ki bi jih projekt zanimal, če bi bila država širokogrudnejša s subvencijami. Te so za rastlinjake namreč bistveno nižje kot v sosednjih državah, denimo na Madžarskem ali Hrvaškem, kjer država krije tudi več kot polovico začetnih stroškov. Pri nas še tretjine ne, zato gredo vlagatelji raje sadit čez mejo.

Kaj pa ekološko kmetovanje?

Na prvi pogled bi kdo pomislil, da so roboti in umetna inteligenca v nasprotju z ekološkim kmetijstvom. V resnici je ravno nasprotno. V ekološkem kmetijstvu so dovoljena sredstva pogosto manj učinkovita, zato je potrebno več škropljenja in dognojevanja.

Roboti in senzorji pa omogočajo, da se škropi in gnoji le tam, kjer je nujno. Roboti, opremljeni s kamerami in algoritmi umetne inteligence, prepoznajo plevel in ga odstranijo mehansko ali z izjemno majhnim odmerkom pesticida, kar bistveno zmanjša porabo škropiv. Prav tako senzorji, ki »berejo« tla in rastline, pomagajo ekološkim pridelovalcem uporabiti najmanjšo količino vode in hranil, s tem pa zmanjšajo izgube ter ohranjajo rodovitnost tal. Tako tehnologija podpre načela ekološke pridelave in prav zato so ekološke kmetije med glavnimi uporabniki visokih tehnologij.

· Kmetijstvo

Po dolgotrajni suši manj krme in manj mleka

Kakšna je prihodnost?

Kmetijstvo prihodnosti bo gotovo drugačno, a to še ne pomeni, da ljudje v njem ne bodo imeli mesta. Predvsem bodo ti kmetijo vse bolj vodili kot podjetje. Namesto klasičnega dela na njivi bodo upravljali sisteme, analizirali podatke in usmerjali robote. To je čisto druga logika kmetovanja, pravi Germšek. »Preskok na nov način razmišljanja je verjetno za marsikoga težak. A predvsem mladi, kolikor jih sploh še je v kmetijstvu, v visoki tehnologiji vidijo prihodnost.«