Nik Jarh

Ukvarja se s pridelavo mleka, ki ga s pomočjo Govedorejskega poslovnega združenja Slovenije večinoma proda v sosednjo Italijo. V hlevih ima približno 80 krav molznic simentalk lisaste pasme in še 170 glav govedi. Obiskali smo ga prejšnji teden, da bi se prepričali, kakšne posledice je sušno obdobje od začetka junija do začetka julija pustilo tako na njivah in travnikih kot pri živalih v hlevu. »Letos bo zaradi vročine in pomanjkanja padavin manj krme in silaže, zato bomo prisiljeni zmanjšati število govedi,« pravi gospodar Aleš.

Že skoraj dve desetletji se Aleš Šmid, mož in oče dveh najstnikov, sooča z raznovrstnimi izzivi na kmetiji, ki jih, kot pravi, enkrat bolj, drugič manj uspešno premošča. »Razvoj tehnologije kmetom sicer do neke mere olajša delo, a glede vremenskih razmer smo nemočni.« poudarja.

Nik Jarh

Prepolovljena silaža

Kmetijo je leta 2007 prevzel od staršev, ki še vedno pomagata pri raznovrstnih opravilih, občasno najame še koga za pomoč, saj je dela vedno veliko. Le streljaj stran živi njegova 93-letna stara mama, ki še zmore sama skrbeti zase. Žena je učiteljica razrednega pouka v podružnični osnovni šoli v Žičah.

»V Mlačah obdelujemo 50 hektarjev zemlje, na katerih prevladujejo travniki in nasadi koruze za silažo, nekaj je ječmena in drugih žit. Imamo še približno štiri hektarje gozdov,« pojasni in doda, da v zadnjih dveh letih pri njih niso imeli težav s sušo.

»Lani in predlani je bilo na našem območju dovolj padavin, morda celo nekoliko preveč. Letos se že na začetku poletja soočamo s sušo. Pomanjkanje dežja in visoke temperature so v veliki meri že uničili travinje. Pred dnevi sem kosil travo in ugotovil, da se je količina krme oziroma travne silaže prepolovila. V normalnih vremenskih razmerah sem lahko med eno košnjo zagotovil 80 bal, zdaj le 40,« pove z zaskrbljenostjo. Predvideva, da bo tudi naslednja košnja osiromašena, saj travnik potrebuje veliko časa, da si opomore.

V hlevu vodno pršenje

Suša pušča posledice tudi na koruzi. Zaradi pomanjkanja vlage je prenehala rasti. »Razmere še niso kritične. Če bomo dočakali napovedane padavine, si bo koruza začasno opomogla. A smo šele na začetku poletja, zato me skrbi, kako bo v prihodnjih tednih. Če bodo sledila nova sušna obdobja, živalim v hlevu ne bom mogel zagotoviti zadostne količine koruzne silaže. Že zdaj kaže, da bo pridelek koruze približno 30 odstotkov manjši kot na primer lani,« doda Aleš, ki naju s fotografom pelje tudi v hlev, ki je ves čas odprt in v katerem so nameščeni ventilatorji, vročino blažijo tudi z vodnim pršenjem. »Živalim skušamo zagotoviti čim bolj znosne pogoje. Vročina je tudi zanje velik stres. Ker v tem času krave pojedo manj krme, imajo tudi manj mleka.«

Nik Jarh

Povsem nemočni?

Kot še pravi gospodar Aleš, bo zaradi pomanjkanja krme za živino prisiljen nekaj govedi izločiti. Koruzne silaže ne more kupiti, saj je povsod primanjkuje, še pravi. Na tržišču se količine mleka zmanjšujejo, zato se bodo cene višale.

Kaj sploh lahko naredi za ublažitev posledic suše? »Na naši kmetiji namakalni sistemi niso smiselni, ker imamo njive in travnike na različnih območjih in jih zato ne moremo združiti pod enovit namakalni sistem. A tudi sicer se kmeti pri tovrstnih naložbah soočamo z zapletenimi in dolgotrajnimi birokratskimi postopki. Bolj ali manj smo prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti.«