Shutterstock

Pretekli teden se je več kot 40 tisoč Štajercev znašlo v srednjem veku. Za več dni so ostali brez elektrike, gretja, ponekod tudi brez pitne vode, saj del vodovodnega sistema zaradi breznapetostnega stanja ni pravilno deloval. Obstal je električni promet (tudi potniški), semaforji so ugasnili. Ponekod sta bila prekinjena tudi telefonski signal in internet, saj so telekomunikacijske naprave ostale brez napajanja. Življenje se je ustavilo. Ljudje so ostali  v hladnih stanovanjih, prepuščeni svoji iznajdljivosti. Razlog? Izredne razmere. Tako danes pravimo obilnemu sneženju in posledicam, ki jih prinaša težek in moker sneg. Včasih smo temu rekli pač februar. In kaj lahko človek sploh stori v sodobnem svetu, če elektrika mrkne za več dni?

Slovenija

Električni mrk v Sloveniji – strah in kaos?

Jeseni smo v predavalnici UPI Ljudske univerze Žalec prisluhnili predavanju v sklopu projekta Pripravljeni na vse, ki ga organizira Združenje Ekoci v sodelovanju s strokovnjaki. Tema je bila še kako aktualna: kako preživeti, če en teden ne bi bilo elektrike. V Mariboru se je pred dvema tednoma vsak znašel po svoje, celo plinski žar se je izkazal za koristno imetje, saj si si lahko na njem skuhal vsaj kavo. Mnoge pa je izpad elektrike, ki je ponekod trajal več dni, žal presenetil nepripravljene. Prav to, da računamo, da bo luč zasvetila, vedno ko pritisnemo na stikalo, postane velik problem v izrednih razmerah.  

»S tem ko se tehnologija razvija in jo čedalje bolj uporabljamo, hkrati izgubljamo spretnosti, ki so jih imeli naši predniki,« je na jesenskem predavanju opozorila Darja Majkovič, direktorica občinske uprave Občine Žalec. Če imamo doma nekaj preprostih reči, si lahko vsaj malo olajšamo morebitne ure ali dneve brez elektrike.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 3.marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana