70 osupljivih znanstvenih dejstev o našem neverjetnem svetu
Če iščete nenavadna dejstva o živalih, nekoliko nagnusne zanimivosti o človeškem telesu ali povsem naključna spoznanja, se pripravite na 70 presenetljivih točk znanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Svet je skrivnosten kraj, poln nenavadnih pojavov in težko razložljivih legend. Katera žival se razvija najhitreje? Bi lahko nekoč zgradili predor pod Atlantskim oceanom? Znanost nenehno odkriva nove odgovore – in odpira še več vprašanj.
70. Od pojava sodobnega človeka oziroma vrste Homo sapiens pred približno 300.000 leti se je zvrstilo med 10.000 in 12.195 človeških generacij.
69. Sipe imajo zenice v obliki črke W, znanstveniki pa še vedno ne vedo zagotovo, zakaj.
68. Ni jasno, ali je kralj Artur resnično obstajal. Morda so si ga izmislili v besedilu iz 9. stoletja, mogoče pa je, da nekateri starejši zapisi vendarle opisujejo resnično osebo. Tudi če je obstajal, je bil skoraj zagotovo zelo drugačen od junaka iz legend.
67. Človeško telo ima sedem ali osem odprtin – odvisno od tega, kako opredelimo besedo »odprtina«.
66. Čeprav smo ljudi in plovila poslali v vesolje, še vedno ne znamo popolnoma natančno določiti moči gravitacije.
65. Na Zemlji je ogromno vode, vendar vsa ni nekoč že prešla skozi telo živali ali človeka. Globoko pod površjem je ujeta tako imenovana juvenilna voda, ki še nikoli ni sodelovala v vodnem krogu.
64. Z evolucijskega vidika smo ljudje enako sorodni psom in mačkam. Če pa primerjamo organizacijo DNK v kromosomih, smo nekoliko bližje mačkam.
63. Za naziv najgloblje jame na svetu se potegujeta dve jami, obe pa ležita v Abhaziji na območju Gruzije.
62. Ljudje zaradi trikromatskega vida tigre vidimo oranžne. Njihov plen, na primer jeleni z dikromatskim vidom, jih vidi kot zelene.
61. Kovine se lahko v vesolju sprimejo, ker tam ni kisika in zato na njih ne nastane oksidna plast, ki bi jih ločevala.
60. Najstarejša reka na svetu naj bi bila avstralska reka Finke, ki je nastala pred približno 300 do 400 milijoni let.
59. Smaragdi so vsaj glede na količino v znanih svetovnih nahajališčih redkejši od diamantov.
58. Svojega nosu običajno ne opazimo, ker možgani njegovo stalno podobo preprosto izločijo iz naše zavestne zaznave.
57. Najstarejši znani čoln je star približno 10.000 let. Ljudje pa so preprosta plovila verjetno uporabljali že pred najmanj 60.000 leti, ko so dosegli Avstralijo.
56. Želodčna kislina lahko razjeda kovino, našega želodca pa ne poškoduje, ker ga varuje debela in lepljiva plast alkalne sluzi, ki nevtralizira kislino.
55. Mačje blazinice na tačkah tako dobro blažijo padce, da so jih znanstveniki proučevali pri razvoju boljše obutve za padalce.
54. Zemlja bo verjetno obstajala skupno približno 9,5 milijarde let. Planeti, ki krožijo okoli rdečih pritlikavk, pa bi lahko preživeli več bilijonov let.
53. Najmočnejši mogoči potres na Zemlji bi imel najverjetneje magnitudo okoli 9,5, čeprav obstaja zelo majhna možnost še močnejšega.
52. Mavrice v resnici niso loki, ampak krogi. Celoten krog lahko vidimo z dovolj velike višine, denimo iz letala ali z gorskega vrha.
51. Povsem naravno je, da puščave nastajajo ob oceanih. Takšne obalne puščave so lahko presenetljivo meglene.
50. Do šestdesetih let 20. stoletja so raziskovalci menili, da ljudje večinoma sanjamo črno-belo.
49. Buče so z botaničnega vidika vrsta jagode – le da so precej večje od običajnih.
48. Odvajanje blata spodbudi vagusni živec, kar lahko zniža krvni tlak in srčni utrip. Zato je občutek po opravljeni potrebi pogosto tako prijeten.
47. Islandija je bila nekoč edina država na svetu brez komarjev, vendar se je to oktobra 2025 spremenilo.
46. Če bi človek lahko letel s krili, bi za kakršno koli možnost jadranja po zraku potreboval razpon kril približno šest metrov.
45. Če v prerezanem avokadu pustimo koščico, s tem ne upočasnimo porjavenja celotnega sadeža. Koščica pred kisikom zaščiti samo del mesa neposredno pod seboj.
44. Obala Mrtvega morja leži približno 400 metrov pod morsko gladino in je najnižja kopenska točka na Zemlji.
43. Nekateri najstniki lahko med intenzivnim obdobjem odraščanja v enem letu zrastejo od 10 do 13 centimetrov.
42. Črne luknje so temne, ker zadržijo svetlobo, ki prestopi dogodkovno obzorje. Če bi lahko vstopili v eno, pa bi bila njena notranjost zaradi padajoče snovi lahko izjemno svetla.
41. Možgani lahko po prebujenju potrebujejo od 15 do 30 minut, da dosežejo polno miselno zmogljivost. To obdobje imenujemo spalna inercija.
40. Ko je bila morska gladina v zadnji ledeni dobi nižja, je Severno Ameriko in Azijo povezoval velikanski kopenski most. Podobna povezava je pred približno 68 milijoni let prednikom tiranozavra omogočila prehod iz Azije v Severno Ameriko.
39. Najpočasnejša kopenska žival je verjetno bananin polž, ki se premika s hitrostjo okoli 0,0096 kilometra na uro oziroma 2,7 milimetra na sekundo. Vrtni polž je v primerjavi z njim skoraj dirkač, saj doseže približno 0,048 kilometra na uro.
38. Ženske so v določenih okoliščinah lahko nastopale kot gladiatorke v starem Rimu, vendar ni znanega zapisa, da bi katera umrla v boju.
37. Zvok plina, ki ga izločajo supermasivne črne luknje v jati Perzej, bi ustrezal zelo nizkemu tonu B – približno 57 oktav pod srednjim C.
36. Vsi pupki so močeradi, niso pa vsi močeradi pupki.
35. Koloradska krastača iz strupnih žlez v glavi izloča 5-MeO-DMT, enega najmočnejših psihedelikov. Kljub razširjenemu mitu lizanje krastače ne povzroči varnega ali predvidljivega omamnega učinka, lahko pa je nevarno.
34. Izbruh Krakatauja leta 1883 pogosto velja za najglasnejši zvok v zapisani zgodovini. Eksplozijo so slišali približno 3000 kilometrov daleč.
33. Najstarejši znani predstavnik človeškega rodu Homo je živel v Afriki pred približno 2,8 milijona let, vendar ne vemo zagotovo, kateri vrsti je pripadal.
32. Največje trenutno znano praštevilo vsebuje 41.024.320 števk.
31. Žabe skozi kožo dihajo in vsrkavajo vodo.
30. Krogla, izstreljena iz puške kalibra .223 Remington, lahko orožje zapusti s hitrostjo 4390 kilometrov na uro. V eni sekundi bi prepotovala dolžino približno 11 nogometnih igrišč.
29. Oklep želve sestavlja približno 50 kosti.
28. Stari Egipčani v piramide niso nameščali smrtonosnih pasti, kakršne pogosto vidimo v pustolovskih filmih.
27. Najdaljši podmorski del železniškega predora pripada predoru pod Rokavskim prelivom. Podvodni odsek, ki povezuje Anglijo in Francijo, je dolg 37,9 kilometra.
26. Krištof Kolumb je kljub dokazom vztrajal, da so dežele, ki jih je »odkril«, del Azije – najverjetneje tudi zato, da bi ohranil pravico do obljubljenega plačila in nagrad.
25. Glavno zrcalo vesoljskega teleskopa James Webb ima premer 6,5 metra in skupno površino za zbiranje svetlobe, večjo od 25 kvadratnih metrov.
24. Marca 2026 je bilo v Osončju znanih 970 naravnih satelitov, čeprav je število odvisno od tega, kako opredelimo luno.
23. V opazljivem vesolju naj bi bilo približno 108010^{80} atomov – to je enica, ki ji sledi 80 ničel.
22. Telo v krsti običajno potrebuje od pet do deset let, da se razgradi do okostja. Hitrost je močno odvisna od okolja in načina pokopa.
21. Atlantsko meridionalno prelivno kroženje je mreža oceanskih tokov, ki po Atlantiku vsako sekundo premakne približno 17 milijonov kubičnih metrov vode in prenaša 1,2 petavata toplote. To je približno toliko toplote, kot bi jo hkrati ustvarjalo milijon elektrarn.
20. Najgloblja znana točka na Zemlji je dno Marianskega jarka, približno 10.935 metrov pod morsko gladino. To je okoli 2100 metrov več, kot meri Mount Everest od morske gladine do vrha.
19. Hobotnice je mogoče zavesti z različico iluzije gumijaste roke. Raziskovalci so istočasno božali skrito pravo lovko in vidno umetno lovko. Ko so umetno lovko uščipnili, se je hobotnica odzvala, kot da je bila napadena njena lastna – spremenila je barvo ali se umaknila.
18. Asteroid, ki je povzročil izumrtje neletečih dinozavrov, je v Zemljo trčil s hitrostjo približno 43.000 kilometrov na uro.
17. Približno polovica vseh evkariontskih vrst na Zemlji so žuželke.
16. Mount Everest je najvišja gora glede na nadmorsko višino, saj njegov vrh leži 8848,86 metra nad morjem. Če Mauno Keo na Havajih izmerimo od vznožja na oceanskem dnu do vrha, pa meri približno 10.211 metrov in je višja.
15. Pri rezanju čebule s topim nožem se bomo verjetneje zjokali kot pri uporabi ostrega noža, saj topo rezilo poškoduje več celic.
14. Antarktika je sedanjo obliko samostojne celine dobila pred približno 34 milijoni let, ko je izgubila kopenske povezave z Avstralijo in Južno Ameriko.
13. Meduze, morske vetrnice in hidre nimajo možganov, pa vendar so sposobne presenetljivo zapletenega vedenja.
12. Kengurujke imajo tri nožnice.
11. Številne vrste morskih psov začasno otrpnejo, če jih obrnemo na hrbet. Pojav imenujemo tonična nepremičnost.
10. Človeško srce ima neverjetno vzdržljivost. V povprečju utripne približno 100.000-krat in vsak dan prečrpa okoli 9500 litrov krvi.
9. Kačji pastirji so med najučinkovitejšimi plenilci v naravi, saj plen ujamejo v kar 97 odstotkih poskusov. Tigri so uspešni le pri približno desetih odstotkih lovov.
8. Da, v nekaterih figah so oziroma so nekoč res bile figove ose. Gre za del posebnega odnosa med figami in njihovimi opraševalkami.
7. Za učenje modela GPT-4 naj bi porabili približno 50 gigavatnih ur energije, kar bi zadostovalo za tridnevno oskrbo San Francisca z elektriko.
6. Najstarejša doslej sekvencirana DNK živali in rastlin je stara približno 2,4 milijona let.
5. Človek ne glede na prehrano vsak dan v povprečju proizvede od 500 do 1500 kubičnih centimetrov črevesnih plinov. Na srečo je več kot 99 odstotkov teh plinov brez vonja.
4. Samica puhastega gada je rekorderka po številu mladičev v enem porodu med živorodnimi kopenskimi živalmi. Skotila je kar 156 popolnoma razvitih kačic.
3. Rekord v prepogibanju lista papirja na polovico znaša 12 pregibov. Če bi ga lahko prepognili 42-krat, bi njegova teoretična debelina presegla 439.800 kilometrov – povprečno razdaljo med Zemljo in Luno.
2. En kemični element je mogoče spremeniti v zlato, vendar le v izjemno majhnih količinah in z zelo dragimi jedrskimi postopki.
1. Najpogosteje navedeno število organov v človeškem telesu je 78, najtežji organ pa je koža.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
