Shutterstock

Rak je beseda, ki nas še zmeraj pripravi do tega, da zamrznemo od strahu. Pa čeprav je večina rakov, še posebej če jih prestrežemo v zgodnejši fazi, ozdravljiva (v medicini raje uporabljajo izraz »zazdravljena«). Novice, da so kje iznašli novo metodo oziroma zdravilo za preprečevanje oziroma zdravljenje raka, se širijo kot blisk, med priznanimi inovatorji so tudi slovenski onkologi. A kako daleč je znanost od cilja? Putin pravi, da smo že tam. Že nekaj let je napovedoval, da se pripravlja v Rusiji cepivo, ki bo hkrati preprečevalo in zdravilo raka, in zdaj, če verjamete ali ne, je enteromix, ki naj bi učinkoval stoodstotno, brezplačno na voljo vsem državljanom – je povedal pred dnevi. Nekaj injekcij v zadek ali kam drugam pa smo rešeni?

Kadar se politiki hvalisajo z velikimi znanstvenimi dosežki, je treba biti še posebej previden. Lahko, da marsičesa ne razumejo, lahko pa tudi lažejo – in Putin ne slavi po pretirani resnicoljubnosti. Kako dolgo so morali ruski mediji poročati o »specialni vojaški operaciji« in ne o vojni v Ukrajini? Skratka, ljudje, ki so razumeli, da bodo enteromix kupili v lekarni in čudežno ozdraveli, se motijo. Žal. Številna dosegljiva poročila pravijo, da je cepivo morda pripravljeno za klinično preizkušanje, pa še to ni povsem potrjeno. In še ena zagata je – za vsakega bolnika je treba zdravilo pripraviti posebej. Učinkuje na principu cepiv proti covidu mRNA, ki še zmeraj povzročajo izbruhe besa, češ da so nam spremenila genom in nas pravzaprav ubijajo, namesto da bi preprečila okužbo. Skratka, cepivo je navodilo za delček virusa, ki naj bi ga prepoznal imunski sistem in proti njemu razvil odpornost. Če pa raka že imamo, bi cepivo uničilo tumorske celice, vendar ga je, kot že omenjeno, treba pripraviti za vsakega bolnika posebej. Kar ni nič novega, po vsem svetu razvijajo zdravila, usmerjena na bolnika in ne le na bolezen; tudi pri nekaterih vrstah raka je napredek velikanski.

Ko sem v devetdesetih letih živela v Rusiji, se je veliko govorilo o »kremljevski tabletki«, nekakšni kapsuli, ki jo pogoltneš in na poti skozi prebavila ozdravi prav vse organe – tako je pisalo v oglasih. Dosegljiva naj bi bila le visokim politikom in drugim pomembnežem, po razpadu Sovjetske zveze pa naj bi bila dostopna vsem. Za drag denar, seveda. Čeprav so tamkajšnji zdravniki opozarjali, da z eno tabletko pač ne pozdraviš vsega in naj bodo ljudje razumni. Takšna opozorila se pojavljajo tudi pri enteromixu, saj je jasno, da se bo pri priči (če se že ni) pojavil v spletnih »lekarnah«.        

Znano je, da medicina povsod po svetu dodatno poskrbi za svoje pomembneže, ampak Putin in kitajski predsednik Ši sta šla na vojaški paradi v Pekingu še korak dlje – govorila sta tako rekoč o nesmrtnosti. Oba imata 72 let in se imata za zdrava in v dobri kondiciji. Še pred desetletji so samo srečneži dosegli tako visoko starost, zdaj pa je znanost tako napredovala, da bi z lahkoto dosegli vsaj 150 let, sta se hvalisala pred mikrofonom. Putin je omenjal menjavo organov, in če bi cepivo enteromix v organizmu sprožilo splošno imunost (no, tega tam ni omenil, je pa logično), smo lahko tako rekoč nesmrtni. No, ne vsi.

Najbrž ni vprašanje, kdo bi financiral genske terapije, ki bi tako velike ume, kot so Putin, Trump in podobni, obdržale pri večnem življenju. Dovolj so si nagrabili, da ne bi bilo treba organizirati koncertov in telefonskih donacij. Tudi o smislu podaljševanja življenja v nedogled smo že kakšno rekli, da o etičnosti sploh ne govorimo – namesto da bi mladim omogočili spodobno življenje, bi večino energije, ki jo premore medicina, porabili za bogate starce, ki si želijo fizično nesmrtnost? Še posebej so takšna govoričenja »primerna« v času, ko v Gazi umirajo od lakote in ko je v Rusiji z zakonom prepovedano informiranje javnosti o številu ruskih vojakov, ki so padli v Ukrajini. Informacije s črnega trga pravijo, da ogromno. Oni so torej že v večnosti, njihov predsednik pa se trudi, da bi jo doživljal drugače – torej ne v žari, temveč za pisalno mizo, v palači, kjer je že zdaj. 

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 37, 16. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana