Shutterstock

Pokojninske reforme se vlade tako bojijo, da se je večina raje sploh ne loti. Zelo plaši tudi volivce, ker praviloma vsaka nova reforma zaostri pogoje za upokojevanje in zniža pokojnine. Zadnji poskus preureditve pokojninskega sistema je leta 2011 spodnesel referendum, s katerim so jo volivci odločno zavrnili. Vse tedanje stranke – nekatere so medtem že propadle, druge danes životarijo daleč pod parlamentarnim pragom – so si bile tedaj edine, da je reforma kljub referendumu neizbežna, a je trajalo skoraj desetletje in pol, da je postala tako zelo neizbežna, da se je sedanja vlada s stisnjenimi zobmi vendarle lotila novega poskusa. Zdaj ga imamo na mizi, mnenja o novi reformi so spet deljena, spet visi v zraku tudi grožnja z naknadnim zakonodajnim referendumom.  Preden se odločite, ali ga boste podprli ali ne, poglejmo, kaj nova pokojninska reforma sploh prinaša in kaj to pomeni za vas.

Predvidena pokojninska reforma se ne bo dotaknila vseh enako – že upokojenih in tistih tik pred upokojitvijo bistveno manj kot poznejših letnikov. Prvi dve skupini jo bosta občutili le pri usklajevanju pokojnin, v polnem obsegu pa jo bodo občutili tisti, rojeni okrog leta 1970, ki se bodo upokojili po letu 2035, in vsi za njimi. Generacija, rojena med letoma 1960 in 1970, se bo upokojevala v prehodnem obdobju, ko bodo spremembe deloma že veljale. Če ste blizu upokojitve, a še ne čisto tam, velja zaradi postopnega uvajanja sprememb preveriti pravice in pogoje ter upokojitev skrbno načrtovati za trenutek, ki bo za vas najugodnejši.

Reforma na mehko

Da je reforma prepotrebna, opozarjajo že leta, ne samo domače vlade, temveč tudi tuje organizacije, kot sta OECD in EBRD. Prebivalstvo se stara, razmerje zaposlenih proti prejemnikom pokojnine se niža – trenutno je 1,4 : 1. Če bo šlo tako naprej – torej brez reforme – bo to razmerje sčasoma padlo pod 1 : 1, saj ljudje v povprečju čedalje dlje živimo, rodi pa se čedalje manj otrok. Pripravljavci reforme ocenjujejo, da so spremembe razmeroma blage, ali kot je rekel minister za delo Luka Mesec, »šli smo zelo na mehko in postopno.«

Učinki reforme, ki jih napoveduje in pričakuje vlada, so torej vzdržnost pokojninskega sistema za še petnajst do dvajset let in manjši pritisk na proračun – toda učinki bodo močno odvisni tudi od gospodarske rasti, zaposlovanja in demografskih trendov. Breme se bo pretežno preneslo na mlajše generacije, saj bodo prav one najbolj občutile spremembe. Tudi po reformi bo pokojninski sistem še naprej potreboval doplačilo iz proračuna.

Je pa že zdaj jasno, da bodo učinki reforme neenakomerni, saj bodo nekatere skupine, espeji, na primer, daljše obdobje za obračun pokojnine lahko različno občutile, glede na njihovo zgodovino zaslužkov bo novost zanje lahko pomenila nižjo pokojnino – ali pa višjo. Na polovico ljudi pa podaljšanje referenčnega obdobja naj ne bi imelo vpliva, saj naj bi se vse izravnalo z višjim odmernim odstotkom.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 37, 16. september 2025.

Izvedeli boste:

• Kakšne spremembe boste občutili v prihodnosti?
• Kaj to pomeni za vas (izračun pokojnine)

  

  revija Jana