Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred kratkim nas je pretresla tipična ameriška zgodba, ki pa se, žal, seli tudi drugam po svetu – v Michiganu so obtožili za umor starša, ki sta povzročila, da je imel njun sedemletnik 115 kilogramov (indeks telesne mase 71,5), zaradi debelosti se mu je neko jutro ustavilo srce. Hranila sta ga z ocvrtim krompirjem in čipsom, vodo in jabolčnim sokom. V življenju je bil pri zdravniku samo enkrat, čeprav je imela družina zdravstveno zavarovanje, zato pa sta starša vestno vodila k veterinarju svojega ljubljenega psa, tudi tisto jutro, še preden sta poklicala reševalce zaradi otroka. V zanemarjenem stanovanju so našli še izjemno debelo petletno deklico in jo seveda pri priči oddali v rejo; z izjemno potrpežljivostjo ji morda še lahko zagotovijo normalno življenje.

Prehrana

Ozadje razburjenja zaradi novih prehranskih smernic

Seveda se postavlja kup vprašanj o socialnih in zdravstvenih službah ter njihovem nadzoru, saj lahko podobne primere najdemo povsod, a ne bomo o tem – temveč o hrani. Medtem ko velik del sveta strada in je hvaležen za vsako skorjico kruha in kozarec vode, se ogromno ljudi utaplja v preobilju; eni torej umirajo od lakote, drugi od kupa bolezni zaradi prenažrtosti, tretji pa – kje smo? Zaradi prehranskih smernic, ki jih je sprejela prejšnja vlada (tik preden se je poslovila), smo zagnali vik in krik, češ da to pomeni uničenje kmetijstva, še posebej živinoreje. In vendar – nobena vlada nam ne more zagotoviti, še manj pa predpisati, kako se bomo zdravo prehranjevali.

Profimedia

Sedemletni Casper, ki se mu je zaradi debelosti ustavilo srce, ni jedel mesa in ni pil alkohola … Prav v  njegovi državi, ki je najboljša na svetu, kot trdi Trump, se znanost že dolgo ukvarja s povezavo okusa hrane in pristojnimi možganskimi centri, ki so odgovorni za ugodje. Z enim samim namenom – da bi potrošniki množično kupovali industrijske prehranske izdelke. Kar na kratko pomeni, da se s hrano zadevamo kot z mamili, čeprav (vsaj večina odraslih) vemo, da nam škodi, otroci pa vedo samo, da je okusna.

Torej kaj? Prepiri, kaj je bolj zdravo – mešana prehrana, veganstvo, različni vidiki vegetarijanstva, eko ali konvencionalno pridelana hrana, so za večino ljudi bedarija. Kaj bodo jedli, jim pač določata čas, ki ga imajo, in denar, ki ga lahko porabijo za živila. Mnogi naročajo hrano iz restavracij ali prinašajo domov mlačne obroke v mastnem papirju ali plastičnih posodah, da bi »prihranili čas in bili več z otroki«. Kar je še ena bedarija. Kuhanje ni potrata časa, temveč  je zelo ustvarjalna, pa tudi zelo družabna zaposlitev za vso družino, tudi za manjše otroke, ki zelo radi pokušajo rezultate svojega dela. Vsaj tako kažejo kuharski tečaji za otroke in tistih nekaj ur kuhanja, ki ga imajo otroci pri predmetu gospodinjstvo v petem in šestem razredu osnovne šole. Otroci so strastni kuharji, če jih motiviramo (oziroma sploh spustimo k štedilniku). Ampak odrasli moramo seveda najprej motivirati sebe, kajne?

UI

Razlogov za to je čedalje več, ne gre le za zdrave obroke. Kako se bomo znašli, če nas zadenejo vremenske ujme, potresi, tudi vojna ni zelo daleč od nas? Apeli, naj imamo doma dovolj velike zaloge hrane, marsikoga ne ganejo, češ, kaj pa bomo z njo, če jo je treba skuhati. Nam je jasno, kako bomo pripravljali hrano, če za dlje časa zmanjka elektrike? Pri tem pa ne pozabimo na najpomembnejše – na socialni stik, ki se razpreda med kuhanjem, pripravljanjem mize, klepetom ob hrani … Teh stikov na vseh ravneh je čedalje manj. Hrana ni le za telo, temveč je tudi za dušo.

revija Jana