Shutterstock

Nove slovenske nacionalne prehranske smernice so v zadnjih mesecih povzročile precej več razburjenja, kot bi ga v zvezi z dokumentom o hrani pričakovali. Pripravljen je bil v tajnosti, stroka ni bila dovolj vključena, gre za parcialne interese vpletenih, zdravje ranljivih skupin bo ogroženo. To in še kaj je bilo zapisano in izečeno v kritikah, ki letijo iz vseh smeri. A o čem se sploh pogovarjamo? So trije ponujeni krožniki res tak problem?

SNG2025 so priporočila, ki temeljijo na tako imenovanem modelu »plant forward«, se pravi pretežno rastlinskem prehranjevanju. Takšen model ni zrasel na slovenskem zeljniku. Kot javnozdravstveno strategijo ga podpirajo Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo ter komisija EAT-Lancet. Uvedli so jih, med drugim, že v Nemčiji, Španiji, na Danskem in Finskem. Večina novejših nacionalnih smernic v Evropi se premika v isto smer. 

Kaj je na meniju? 

Slovenske smernice predvidevajo tri osnovne modele prehrane: mediteranskega, lakto-ovo-vegetarijanskega in povsem rastlinskega. Vsi sledijo istemu osnovnemu načelu – več rastlinske hrane in manj živil živalskega izvora – razlikujejo pa se po tem, koliko zadnjih vključujejo (glej okvir). To ne pomeni, da naj vsi postanemo vegani, ampak da naj bo večina prehrane sestavljena iz zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit, oreščkov in dobrih rastlinskih maščob. Meso, predvsem rdeče in predelano, pa naj bi bilo na jedilniku redkeje. Smernice so trenutno še v fazi osnutka, ki se ga bo še usklajevalo in se o njem razpravljalo.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 3.marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana