revija Jana

Vsaj še nekaj dni »vaši in naši« ne bodo prioriteta. Zdaj so pomembne medalje. Je srebrna dovolj!? Ni. Obljubili so zlato! Pritisk na najobetavnejše je neskončen. Smili se nam deklič, ki ne skriva solz, ker ni zlato, smilijo se nam tisti, ki so upali, a se ni izšlo. Sponzorji so zahtevni in nepogrešljivi. Ker živeti je treba. Tudi po karieri. Ali tudi vas nekateri zimski športi spominjajo na gladiatorstvo? Bolj je nevarno, bolj se gleda.

Bodimo pošteni, mnogi, ki smo ženski smuk spremljali z domačega kavča, se imena zmagovalke niti ne spomnimo, padca in krikov Lindsey  Vonn pa še dolgo ne bomo pozabili. Vrhunski šport je spektakel. Ni za vse. Je samo za one iz posebnega testa. Že Peter Prevc je pripovedoval, da pri njih doma ni bilo heca. Kar je bilo treba, je bilo treba. Treningi gor ali dol, tudi doma je bilo delo. Vtis imam, da se pri njih doma o permisivni vzgoji ni kaj dosti parlamentiralo. In nastali so odločni, garaški Prevci. So pa tudi taki, ki si izberejo lažjo pot.

Politika

Ni mi vseeno: Bomo lačni?

Za nekatere je politika božja mana. Veliko govorjenja, malo tveganja, malo ali nič odgovornosti, zelo solidna plača. Mahnič to ve. Samo ob pravem trenutku je treba ziniti. Predlaga ustanovitev urada za deportacijo priseljencev. On je bleknil, predvolilni čas bo poskrbel za vse drugo. Dejstvom navkljub. Število prošenj za azil se zmanjšuje. Leta 2024 jih je bilo okoli pet tisoč, lani tisoč manj. Med čakanjem na birokrate mnogi delajo. Na našo srečo. V Sloveniji brez »uvožene« delovne sile že dolgo ne moremo. Pri nas je zaposlenih 150 tisoč tujcev. Mahnič to ve. Vsaj upam, da kdaj kaj prebere. A ker Mahnič pozna domet svojih volivcev in ve, kaj radi slišijo, je pač lansiral temo o uradu za migrante.  

Predvolilni čas je pri nas prava mora. 

Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana