revija Jana

Dnevnik piše, da je moralo pristojno ministrstvo dokument, ki ga je leto dni pripravljalo deset strokovnjakov, umakniti. Nasprotujejo mu nasprotniki uživanja mesa. Zmotilo jih je, da naj bi vsakemu državljanu dnevno pripadalo tudi 20 dkg mesa. Priznam, tudi meni, ki sem vsejedka, se to zdi kar veliko. A pustimo za trenutek ob strani nasprotnike mesne hrane, zaščitnice nutrij in vsega živega ter se vprašajmo, kako bi se nam Slovencem godilo, če bi nenadoma ostali samo pri  svoji pridelani hrani. Slabo!

Za nekaj časa bi bilo dovolj govedine, piščančjega mesa, mleka, jajc ... Zelo hitro pa bi ostali brez kruha in zelenjave. Pa smo še pred nekaj desetletji bili z vsem več kot samozadostni. Potem pa se očitno ni več splačalo. Evropa kot celota je sicer v boljši koži, a vemo, v krizi bo vsakdo najprej poskrbel zase. Samooskrba je resna reč. In Sloveniji se ne piše dobro, saj niti nekdaj pri vsaki hiši z ohišnico obveznega krompirja nimamo dovolj. Se ne splača, pravijo kmetje. Odkupna cena za kilogram je bila lani od 20 do 30 centov!? In uvažamo ga iz Egipta! Sredi zime tistega mladega za peko. Časi so nepredvidljivi. In prav je, da pristojni preverjajo, kako dolgo bi Slovenci sploh preživeli ob svojem. Ne prav dolgo. Ne le vegetarijancem, vsem nam bi se slabo pisalo. Kmetje so se prilagodili. Kmetijska zemljišča so opustili ali pozidali, v najboljšem primeru so nanje spustili nekaj krav ali ovce …, potrošniki pa smo se kljub polnim ustom eko, bio, domačega, naravnega …. navadili na uvoženo, napol pripravljano, lepo pakirano, predvsem pa, realno gledano, poceni od kdo ve kod pripeljano hrano. Ker čez »komot« ga ni, so nekdaj pravili. In še velja.

Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 10. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.